Probiotiki – pet razlogov, zakaj jih potrebujemo

Gut bacteria , gut flora, microbiome. Bacteria inside the small intestine, concept, representation. 3D illustration.

Vse bolj znano je, da je naše zdravje odvisno tudi – in predvsem – od zdravja našega črevesja, natančneje, od zdravja našega črevesnega mikrobioma. V črevesju imamo kar desetkrat več bakterijskih celic kot svojih lastnih. Če je razmerje črevesnih mikrobov ustrezno, se dobro počutimo in tudi naš imunski sistem je močnejši.

S pravilno izbranimi probiotiki in z ustrezno izpeljano probiotično terapijo (o tem sem v tej reviji že pisala) si lahko okrepimo črevesni mikrobiom, s tem pa tudi izboljšamo stanje črevesne flore ter posledično zdravje in počutje. Toda kdaj je v resnici smiselno uživati probiotike? Ves čas? Občasno? Samo po antibiotični terapiji ali celo med njo? Kadar imamo težave s prebavo? Poglejmo.

Antibiotična terapija

Skoraj vsi vemo, da antibiotična terapija močno poruši stanje črevesnega mikrobioma. Toda včasih je neizbežna, saj lahko celo rešuje življenja. Zato je priporočljivo, da probiotike uživamo že med jemanjem antibiotikov in nato še najmanj dva do tri mesece po končani antibiotični terapiji. Veliko ljudi, pa tudi znanstvenikov se sprašuje, ali je uživanje probiotikov med antibiotično terapijo sploh smiselno, saj vemo, da antibiotiki uničujejo tudi dobre bakterije, torej probiotike. Znanost na to vprašanje še nima dokončnega odgovora, večinoma pa velja prepričanje, da je uživanje probiotikov med antibiotično terapijo več kot smiselno, saj tako preprečimo še večje opustošenje črevesnega mikrobioma oziroma že med antibiotičnim zdravljenjem krepimo črevesno floro. Antibiotik namreč ne uniči vseh bakterij. Vseeno je smiselno, da probiotik zaužijemo časovno čim bolj odmaknjeno od antibiotika. Še bolje je, če si med antibiotičnim zdravljenjem pomagamo s sevom Saccharomyces boulardii, ki je probiotična gliva kvasovka, zato je antibiotik ne more uničiti, sicer pa pomaga uravnavati stanje črevesne flore. Po antibiotični kuri črevesno floro krepimo še z dodajanjem drugih kakovostnih probiotikov.

Močna farmakološka zdravila

Toda antibiotiki niso edina zdravila, ki močno načnejo zdravja črevesne flore. Tudi druga farmakološka zdravila lahko poškodujejo črevesni mikrobiom, še posebno pa to velja za močna zdravila, kot so kortikosteroidi in nesteroidni antirevmatiki, torej močna protibolečinska in protivnetna zdravila, pa tudi zdravila za želodec, predvsem zaviralci protonske črpalke in odvajala. Vsako zdravilo lahko v določeni meri poslabša stanje črevesnih bakterij, zato je treba pozornost nameniti tudi ljudem, ki redno uživajo zdravila, med njimi tudi ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke. To pomeni, da moramo ob rednem uživanju zdravil, ki rušijo ravnovesje črevesne flore, redno uživati tudi probiotike in izvajati druge ukrepe za krepitev črevesne flore.

Prehrana

Ne glede na to, kako zelo si prizadevamo, da bi se zdravo prehranjevali, prehrana dandanes ni več taka, kot je bila nekoč. Pojemo veliko več predelane hrane, če ne drugače, že zato, ker se ji težko izognemo, sploh če imamo prenapolnjen delovnik. Poleg tega uživamo preveč sladkorja (kot konzervans je dodan skorajda vsem živilskim izdelkom!), preveč mlečnih izdelkov in mesa živalskega porekla in preveč pekovskih izdelkov. V naši prehrani je premalo vlaknin, zelenja in sadja. Vlaknine so tiste, ki hranijo naše dobre bakterije in pomagajo do bolj uravnane črevesne mikrobiote. Neprimerna prehrana povzroča spremembe v črevesni mikrobioti. Z dodajanjem probiotikov, torej dobrih bakterij, in z bolj zdravo prehrano lahko zelo okrepimo stanje črevesne flore. Številnim probiotikom so dodane vlaknine (inulin in druge prebiotike vsebujejo probiotik Viridian 40+ in nekateri drugi), kar pomeni, da gre za probiotik in prebiotik v enem, zato so lahko tudi občasna pomoč za vzdrževanje črevesne flore v dneh, ko ne gre drugače, kot da se prehranjujemo neprimerno. Seveda poskrbite, da bo takšnih dni čim manj.

Stres

Tudi stres zelo vpliva na našo črevesno mikrobioto. Raziskave so že potrdile, da lahko višja raven stresa negativno vpliva na ravnovesje bakterij v črevesju, to pa poveča možnost, da pride do razraščanja patogenih bakterij in slabljenja imunskega sistema. Vse več raziskav potrjuje tudi povezavo med neravnovesjem bakterij v črevesju in našim duševnim počutjem, kar pomeni, da lahko tudi neravnovesje bakterij v črevesju prispeva k občutku tesnobe, anksioznosti in slabšemu duševnemu počutju.

V našem črevesju je več kot 100 milijonov nevrotransmitorjev, črevesje pa je tudi edini drugi del telesa z lastnim živčnim sistemom, imenovanim enterični živčni sistem. Zgovoren je tudi podatek, da kar 90 odstotkov serotonina nastane v črevesju in ne v možganih!

Primerno negovanje »drugih možganov« s kakovostnimi probiotiki omogoči intenzivnejšo komunikacijo in boljše delo­vanje osi črevesje-možgani, torej povezavo med zdravjem črevesja in zdravjem možganov. Ste vedeli, da med črevesjem in možgani poteka dvosmerna komunikacija? Še zanimivejši je podatek, da gre kar 80 odstotkov informacij iz črevesja v možgane, iz možganov v črevesje pa le kakih 20 odstotkov.

Zato je ključno, da v stresnih obdobjih krepimo črevesje. Razdražljivo črevesje lahko pripelje do razdražljivih možganov – in nasprotno. Probiotiki so se izkazali tudi kot zelo učinkoviti pri obravnavi nekaterih simptomov depresije, saj so omilili vnetje v črevesju, uporabniki pa so poročali o na splošno stabilnejšem počutju.

Slaba prebava

Če smo zaprti (odvajamo manj kot enkrat na dan ali odvajamo premalo) ali če je naša prebava prehitra (odvajamo trikrat na dan ali več, blato pa ni dovolj kompaktno), je uporaba kakovostnih probiotikov več kot smiselna, saj že prebava kaže na neravnovesje črevesnih bakterij. Toda slaba prebava ni edini kazalnik stanja črevesne flore. Kot smo videli v zgornjih točkah, lahko tudi ob primernem odvajanju vseeno potrebujemo podporo črevesne flore.

Ne pozabite na dva ključna dejavnika. Prvič, ko izvajate probiotično terapijo, vedno uporabljajte kakovostne, klinično testirane seve probiotikov v obliki kapsul ali prahu. Klinično testirane seve s potrjenim koristnim delovanjem v črevesju prepoznamo po natančno navedenem imenu seva. Tako zgolj napis Bifidubacterium longum ne pove, ali gre za klinično testiran sev, napis Bifidubacterium longum ATCC 15707 pa. Ustrezna oblika probiotikov (kapsule ali prah) zagotavlja, da v stabilnem stanju počakajo na začetek delovanja, saj zaživijo šele v črevesju. S tem se izognemo upadanju števila probiotikov v pripravku. Drugič, uživajte zdravo hrano, torej predvsem rastlinsko, saj je bogata z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti, poleg tega pa je tudi hrana za dobre črevesne bakterije.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj