Pomlad je pred vrati! Zaženite motorje

Zagotovo poznate tisti občutek, ko nikakor ne morete doseči »pravih obratov«. Ko hitro ostanete brez sape in se vam zdi, kot bi vam nekdo žepe napolnil s kamni, glavo pa s peskom?

Lahko uživate kofeinska poživila, vendar je to podobno, kot če bi utrujenega konja bičali do krvi. Bodite prijaznejši do sebe. Obstajajo boljši načini, kako hitro priti do več energije.

Osnove dobrega izgorevanja

Pravilno izgorevanje v motorju je odvisno od dobre mešanice zraka in goriva. Naše celice za presnovo in proizvodnjo energije nujno potrebujejo kisik, vendar ta ne more prispeti na cilj brez pomoči rdečih krvničk, ki ga – skupaj z drugimi hranili – razvažajo do celic. Brez železa motor »cuka«, obenem pa peša tudi delovanje možganov. Znaki pomanjkanja železa so kronična telesna in duševna utrujenost, bledica, pogosti glavoboli, padec imunskega sistema, nemir, slaba koncentracija, lomljivi nohti in lasje, ranice v kotičkih ustnic.

Bolj ko nam primanjkuje železa, manj energije je v naši krvi. Zato najprej poskrbite za »infrastrukturo«, kajti še tako dobrih hranil brez rdečih krvničk ni mogoče dostaviti na cilj.

»Slabokrvna znanost«

Kot vire železa nam ponujajo predvsem jetra, toda žal je v njih tudi obilo drugih – neželenih – težkih kovin. Na vseh seznamih takoj za jetri najdemo rdeče meso, ki je mesto na njih zagotovo doseglo zgolj ob pomoči lobiranja »iz ozadja«. Sto dekagramov telečjega mesa namreč pokrije samo 15 odstotkov dnevnih potreb po železu, kar pomeni, da bi ga morali zaužiti po 666 gramov na dan! Zakaj je torej na seznamu priporočenih živil vedno uvrščeno višje kot vsa druga, z železom veliko bogatejša živila?

Zanimivo je, da med dobrimi viri železa nikoli ne najdemo kakava, čeprav 100 gramov kakava pokrije dnevne potrebe, kar pomeni, da bi moral biti na lestvici živil daleč pred mesom, jajci, školjkami …

Tudi kopriva bi se morala znajti v samem vrhu tovrstnih tabel, saj 100 gramov koprivne »špinače« pokrije več kot polovico dnevnih potreb po železu, poleg tega vsebuje tudi četrtino potrebnega magnezija in 300 odstotkov vitamina C, ki pomaga dobro izkoristiti železo.

Količine železa v posameznih živilih se v različnih virih tako zelo razlikujejo, da celo branje resnih virov vzbuja občutek neresnosti. Tako lahko na portalu Prehrana.si, ki naj bi veljal za zanesljiv ter znanstveno preverjen nacionalni portal o hrani in prehranjevanju, preberemo, da dnevne količine železa pokrijemo že s 30 grami ovsenih kosmičev. Toda isti članek vsebuje tudi tabelo, v kateri piše, da 100 gramov ovsenih kosmičev pokrije samo 20 odstotkov dnevnih potreb po železu – to pomeni, da bi jih morali za obljubljeni učinek zaužiti 500 gramov. Praviloma vse tabele pozabijo omeniti, da amarant vsebuje 50 odstotkov več železa kot oves, da ga bučna semena vsebujejo 20 odstotkov več, pira in konopljina semena pa skoraj toliko.

Na portalu Prehrana.si so enako nedosledni pri oceni skoraj vseh drugih živil. V enem odstavku piše, da naj bi dnevne potrebe po železu pokrili že z enim samim jajcem (68 g), v tabeli znotraj istega članka pa je podatek, da s 100 grami jajc pokrijemo 37 odstotkov potreb po železu. Podobna zmeda vlada tudi pri vrsti drugih živil.

Še zanimivejše je, če začnete brskati po drugih referenčnih virih.

Pri nas za »sveto« velja, da dnevne potrebe po železu pokrijemo s 50 grami jeter, številni tuji viri pa navajajo, da bi morali za to količino železa pojesti kar 300 gramov jeter. So naša domača jetra toliko boljša – ali pa so sodobne živali vse bolj slabokrvne, zaradi česar se tudi uradni podatki iz leta v leto vse bolj razlikujejo?

Ni naš namen, da bi razvrednotili omenjeni portal. Po naravi nismo pikolovski, si pa, tako kot vi, želimo zanesljivih informacij, ki nam bodo pomagale, da bomo nekaj storili za svoje zdravje. Ne gre kriviti avtorjev, ki prepisujejo iz vseh razpoložljivih virov. Enotne resnice preprosto ni. Kot priznavajo raziskovalci, je količina železa odvisna od rastišča, letnega časa in seveda tudi od zdravja živali.

Da bo naša kri polna energije, torej uživajmo predvsem živila, ki pokajo od energije. Divje zelenje, gozdni sadeži, stara žita in zdrava jedrca so zagotovo dobra pot do zdravja.

Odločilen je izkoristek!

Bolj kot to, katera živila vsebujejo obilo železa, bi nas moralo zanimati, kako ga čim bolje izkoristiti. Po mnenju številnih strokovnjakov glavna težava ni v vnosu železa, ampak v njegovi moteni resorpciji. Prav kava in druga poživila, ki vsebujejo fenolne spojine, motijo absorpcijo železa, zato ga na koncu slabo izkoristimo. Kadar uživamo živila ali prehranska dopolnila z železom, ne uživajmo mlečnih izdelkov, saj zavirajo njegovo vsrkavanje. Tudi premalo želodčne kisline ali zaviranje izločanja želodčne kisline je eden od razlogov za slab izkoristek železa.

Vitamin C pomnoži izkoristek železa, zato je dobro, da poleg virov železa uživamo tudi živila, ki vsebujejo dovolj vitamina C (koprive, peteršilj, zelena zelenjava, sadje …).

Hemsko ali nehemsko?

Hemsko železo dobimo z uživanjem hrane živalskega izvora, ki se hitreje resorbira, toda kadar ga je preveč, pomeni obremenitev za jetra in sproža oksidacijske procese.

Nehemskega železa telo ne more absorbirati več, kot ga potrebujemo, zato je tozadevno varnejše. Za boljši izkoristek ga je koristno uživati skupaj z vitaminom C, ne pa »zalivati« s kavo ali pravim čajem.

Dvovalentno ali trivalentno?

Trivalentno železo se zelo težko resorbira, zato raje posegajte po dvovalentnih organskih oblikah.


Želite več?

Potrebujete več železa?

Svetloba = dobra kri?

Premalo energije, premalo železa?

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj