Pomanjkanje magnezija lahko privede do mnogih težav

Products rich of potassium and magnesium. Bananas, spinach, nuts, grains, dried fruits, beans and avocado. healthy food

Verjetno je med nami malo takih, ki še niso slišali, da je vzrok za mišične krče lahko pomankanje magnezija. Malo manj je tistih, ki se zavedajo celovitega pomena magnezija za delovanje našega organizma od celične ravni naprej. Za normalno delovanje, pravzaprav za sprotna popravila in vzdrževanje DNK, ga namreč potrebuje prav vsaka celica našega telesa, saj ščiti DNK pred poškodbami, ki lahko vodijo tudi v rakave spremembe.

Pomen magnezija

Kako pomemben je za nas ta mineral, si bomo morda lažje predstavili, če povemo, da sodeluje pri več sto encimskih procesih. Njegova vloga v teh procesih je ključna, zato pomanjkanje magnezija povzroča številne težave. Poleg že omenjenih mišičnih krčev, se pomanjkanje magnezija izraža še z naslednjimi simptomi: bolečine v mišicah, utrujenost in hkrati nespečnost, pomankanje energije, živčna napetost, depresija, glavobol, anksioznost, motnje srčnega ritma, razdražljivost, vznemirjenost, motnje zbranosti … Posledice pomanjkanja magnezija pa so lahko tudi osteoporoza, hipertenzija, diabetes, ponavljajoče se bakterijske in glivične okužbe, alergije ….

Prav zato, ker se lahko izraža v tako različnih oblikah, težave s pomanjkanjem magnezija mnogokrat pripišemo drugim boleznim in vzrokom. Ker bomo z laboratorijskimi preiskavami krvi težje ugotovili stanje magnezija (v krvi se ga nahaja le 1 %; polovica ga je v celicah tkiv in organov, okoli 49 % pa ga je vezanega s kalcijem v kosteh), velja ob naštetih znakih pomisliti na večji vnos s prehrano in/ali prehranskimi dodatki.
Priporočen dnevni vnos magnezija je za odraslo osebo med 320 mg (ženske) in 420 mg (moški) ter se spreminja glede na starost, spol, dejavnost.

Vzroki za pomanjkanje magnezija

Magnezij je esencialno hranilo, ki ga telo ne more tvoriti samo, zato ga moramo vnašati s prehrano. Težava je v tem, da je zaradi sodobnega načina intenzivne monokulturne pridelave sadja in zelenjave v zadnjih 50–60 letih prst hudo izčrpana in je vsebnost magnezija v njej močno upadla. Zato ga je bistveno manj tudi v pridelkih in ga, kljub morda uravnoteženi prehrani, ne zaužijemo (več) dovolj.

Tako imamo na eni strani premajhen vnos magnezija, na drugi strani pa povečano »porabo« (izgubljanje). Stres, ne glede na to, ali je fizični ali psihični, je zagotovo največji »porabnik« tega dragocenega minerala, saj mora telo nenehno »krpati in popravljati« posledice. Namesto, da bi telesu privoščili počitek, zmerno telesno aktivnost, dovolj zdrave vode in kakovostno prehrano, pa vsakodnevni stres »tolažimo« z nezdravimi prehranskimi navadami (sladka, mastna, rafinirana, visoko beljakovinska, procesirana hrana, kava, alkoholne in gazirane pijače …). Za nameček pa vse večje težave poskušamo odpraviti z uporabo zdravil in/ali (neustreznih) prehranskih dodatkov.
»Bilanca« po vsem tem ne more biti pozitivna.

Kako do boljšega stanja?

Kljub prej opisanemu zmanjšanju vsebnosti magnezija v pridelkih, se velja potruditi in najprej poiskati naravne vire. Zelenolistna zelenjava je zagotovo najboljša izbira, še zlasti tista divjerasla, izvorna oblika: čemaž, koprive, regačica, rogovilček … Narava je najbolje založen supermarket prav v pomladnem času!

Ostali dobri naravni viri magnezija so: vrtnine (žitne trave, rukola, ohrovt), semena in oreščki (bučnice, sezam, mandlji, indijski oreščki), sadje (fige, banane, ananas, češnje, pomaranče, grenivke), stročnice (črni, rjavi in rdeči fižol). Seveda naj bo vse našteto ekološke, po možnosti lastne pridelave! Tudi med ribami najdemo dobre vire magnezija: skuše, tune, losos oziroma postrvi.

Kadar so naše potrebe po magneziju povečane (stres, intenzivne športne aktivnosti, nosečnost, izpitno obdobje …), zlasti pa, kadar opazimo kakšno od zgoraj opisanih težav, je dobro magnezij dodajati v prehrano kot prehransko dopolnilo. Ponudba prehranskih dopolnil z magnezijem je tudi na našem tržišču vedno večja, učinek in izkoristek magnezija pa – odvisno od oblike – zelo različna. Izberite tako obliko, ki bo najbolj odgovarjala vaši potrebi, oziroma uživajte več različnih oblik, ki jih bo telo potem lahko uporabilo za različne potrebe.

Oblike magnezija

Magnezijev L-treonat (magnesium L-treonate) je nova oblika magnezija, katerega značilnost in prednost pred ostalimi je, da je sposoben prehajati skozi možgansko pregrado. Te lastnosti ostale oblike nimajo. Magnezijevi ioni v možganih pospešujejo nastajanje novih sinaps in aktivirajo živčne kanale, vključene v odzivnost sinaps, kar pomeni dober vpliv na učenje in spomin.

Magnezijev glicinat (magnesium glycinate) omogoča najboljši izkoristek magnezija v telesu. Magnezij je v njem vezan na aminokislino glicin, ne povzroča driske, zato je ta oblika varna tudi za daljše jemanje.

Magnezijev malat (magnesium malate) se izjemno obnese v primeru utrujenosti in izčrpanosti. Magnezij je v tej obliki vezan na sadno kislino (naravno prisotna v večini telesnih celic), ki je nujna za proizvodnjo celične energije (ATP). Ta oblika je zelo lahko prebavljiva in za telo visoko biorazpoložljiva.

Magnezijev citrat (magnesium citrate) se dobro absorbira, deluje kot blago odvajalo, kar je v pomoč osebam s problemom zaprtosti.

Magnezijev tavrat (magnesium taurate) je oblika, v kateri je magnezij vezan na tavrin. Učinkovito varuje srce in pomaga preprečevati aritmije, močno podpira regeneracijo po srčni kapi. Priporočljiv je za osebe, ki imajo težave z ožiljem in nima odvajalnega učinka.

Magnezijev klorid (magnesium chloride) je oblika magnezijeve soli, ki se lepo absorbira in ga uporabimo, kadar želimo razstrupiti celice in tkiva. Krepi ledvice in pospeši upočasnjeni metabolizem.

Najboljša bližnjica do odprave pomanjkanja magnezija v utrujenih mišicah ali za razbijanje kalcinacij (zaradi katerih začnejo sklepi »škripati«), je nanašanje preko kože v obliki kopeli ali magnezijevega olja. Večji del magnezija, ki sicer pride skozi kožo, vstopi tudi v krvni obtok in v njem nadaljuje s svojim delom.

Manj priporočljive oblike magnezija

Še tri oblike magnezijevih soli so pogoste tudi kot prehranski dodatek ali v njem – magnezijev karbonat (magnesium carbonate), magnezijev oksid (magnesium oxide) in magnezijev sulfat (magnesium sulfate). Vse tri oblike so manj priporočljive za dodatno oskrbo telesa z magnezijem. Zlasti magnezijev sulfat, ki ga imenujemu tudi Epsomova sol, lahko hitro povzroči drisko, zaradi česar bomo izgubili elektrolite, med njimi tudi magnezij.

Magnezijev glutamat (magnesium glutamate) in magnezijev aspartat (magnesium aspartate) sta obliki magnezija, ki ju odsvetujemo za uživanje. Obe obliki lahko namreč v fazi presnove postaneta nevrotoksični.


Obširno smo o oblikah magnezija in njihovi uporabi pisali v knjigah Kako ohraniti možgane in Naravne rešitve za težave z virusi.

Preberite tudi:
Več magnezija = manj migren
Magnezij – iskrica življenja, ki jo potrebuje naše telo

Prejšnji članekFermentiranje čemaža
Naslednji članekKako se rešiti koronskih kilogramov?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj