Ozadje zgodbe z naslovnic: novi korona virus

Hand turns a dice and changes the expression "sars virus" to "corona virus".

Vsak dan beremo, slišimo in razpravljamo o novem kitajskem korona virusu. Virus kot naslovnica v medijih je zagotovo »uspešnica«. Epidemije kot so SARS, ptičja gripa, svinjska gripa in najnovejši korona virus imajo običajno pretirana predvidevanja o številu okuženih in številu prenašalcev ter modulirana predvidevanja o nevarnosti obolevanja.

Usmerjena pozornost na virus je tudi odličen način za prekrivanje vladnih in korporativnih zločinov in uničevanje človeških življenj na načine, ki nimajo prav nič skupnega z mikrobi: industrijsko onesnaževanje s strupi, pesticidi, strupena zdravila, zdravju škodljive tehnologije, kot je na primer 5G itd.

Zgodba o kitajskem korona virusu in epidemiji svetovne razsežnosti ima seveda mnogo različnih razlag: od biološke vojne s političnim oz. finančnim ozadjem do uresničitve prerokbe babe Vange. Moje osebno mnenje je, da gre za ustvarjanja pretirane panike in za pretiravanje o nevarnosti epidemije. Vsa ta zgodba ima zelo dobro premišljen scenarij: New York Times piše, da naj bi znanstveniki v farmacevtskih laboratorijih v naslednjih treh mesecih razvili cepivo proti kitajskemu korona virusu. Ko bo »propaganda« o nevarnosti okužbe dosegla dovolj visoko stopnjo ogroženosti, bodo pristojne službe za zaščito zdravja pričele s cepljenjem proti »nevarnemu kitajskemu virusu«. Mediji dnevno poročajo o številu okuženih in obolelih za korona virusom, ne omenjajo pa nekajkrat večjega števila okuženih, obolelih in umrlih za običajno gripo.

Nezadržno naraščanje moči kitajskega gospodarstva se bo po izbruhu korona virusa zagotovo za določen čas ustavilo. Farmacija pa bo človeštvu ponudila novo cepivo in s tem ustvarila ogromne dobičke. Nobena skrivnost ni več, da se pripravlja prav posebno cepivo, ki so ga razvili v ameriških laboratorijih. Predvideni sta dve vrsti cepiv: DNK cepiva, ki trajno spremenijo genetsko sestavo prejemnikov na nepredvidljive način in RNA cepiva, ki predstavljajo tveganje, da povzročijo avtoimunske reakcije, kar pomeni, da bi telo lahko napadlo samo sebe. Gre za t. i. imunoprofilakso, ki se v celoti razlikuje od tradicionalnega cepljenja. Genska terapija pomeni, da v človeško tkivo, običajno v mišice, injicirajo umetne različice genov v virusih, ki proizvajajo močna protitelesa proti nekaterim boleznim in nato sintetizirajo umetne različice. Virusi vdrejo v človeške celice s svojimi obremenitvami DNK, sintetični gen pa je vgrajen v prejemnikovo lastno DNK. Če gre vse v redu, novi geni naročijo celicam, naj začnejo proizvajati močna protitelesa. Kaj pa se zgodi, če gre kaj narobe, lahko le ugibamo …

Konvencionalna cepiva spodbudijo imunski sistem, da se nauči, kako narediti protitelesa, tako da antigen vnese v oslabljene ali mrtve patogene ali celo le na njihove molekularne delce. Naše imunske celice proizvajajo vrsto protiteles, od katerih se nekatera lahko borijo proti tem okužbam. V nekaterih primerih ta protitelesa zagotavljajo močno obrambo.

Imunoprofilaksa je že nekaj let izziv v farmacevtskih korporacijah, ki opozarjajo na nevarnosti za javno zdravje in kot rešitev za prihodnost ponujajo imunizacijo z gensko modifikacijo. Dr. Gary J. Nabel, glavni znanstveni direktor farmacevtske družbe Sanofi, ki proizvaja široko paleto cepiv, je že pred leti raziskave v laboratorijih te farmacevtske multinacionalke usmeril v nove tehnologije za imunoprofilakso. Cepivo je medtem zagotovo že pripravljeno, da pa bi lahko prišlo na trg, je bil potreben nov virus. Finančni podatki o poslovanju multinacionalke Sanofi v letu 2018 kažejo bilijonske številke dobička. Menim, da bo po poslu stoletja, ki ga obeta kitajski korona virus, za številčni zapis dobička zmanjkalo številk.

Kaj lahko naredimo za zaščito pred virusi sami?

Skrbimo za močan imunski sistem!
Zdrav organizem je neposredno povezan z učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres.

Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in je vzrok za vrsto bolezni: astmo, revmatoidni artritis, Chronovo bolezen, celiakijo, gastritis, aterosklerozo, debelost, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka.
Imunski sistem je anatomsko težko opredeljiv, saj ni enoten organski sistem, kot na primer obtočila. Sestavljajo ga organi oz. tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Tako prepleten obrambni sistem vključuje mehanske prepreke, biološka in kemična orožja. Z njimi deluje naš organizem predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti.

Kako okrepiti imunski sistem, preberite v prispevku Korona virusi – smo res pripravljeni?.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj