Neprespanost ubija!

Side view sleepy fatigued yawning young woman driving her car in traffic after long hour drive. Transportation sleep deprivation concept

Morda niste bolni, temveč samo neprespani. Če pa ste samo neprespani, ukrepajte, še preden boste zaradi tega tudi bolni.

Ne pretiravamo! Človek lažje zdrži brez hrane kot brez spanca. Enajst dni je najdaljši čas, ki ga je posameznik zdržal brez spanja (in preživel).

Dandanes približno 80 odstotkov odraslih pesti pomanjkanje spanja. Zahodnjaki v povprečju spimo po eno do dve uri na noč manj, kot so spali ljudje pred petdesetimi ali stotimi leti – in v povprečju 38 minut manj, kot smo spali še pred desetimi leti. V vsem tem času človek ni postal superčlovek – nič boljši in nič zmogljivejši ni. Tudi naše telo ima še vedno enake potrebe po počitku, kot jih je imelo pred stoletji.

Če menite, da ste zaradi slabega spanja naslednji dan zgolj malce bolj utrujeni, naj vam naštejemo dokazane posledice dolgotrajnega nezadostnega ali ne dovolj kakovostnega spanja:

  • Redno kratkotrajno spanje (manj kot šest ur na noč) uničuje imunski sistem in podvoji tveganje za nastanek rakavih obolenj.
  • Že samo teden dni nezadostnega spanca tako zelo vpliva na raven sladkorja v krvi, da bi pri vas našli simptome preddiabetesa.
  • Nezadostno spanje poveča krhkost arterij, to pa lahko povzroči srčno-žilne bolezni, kap in kongestivno srčno popuščanje.
  • Nenaspanost vpliva tudi na psihično stanje – povzroči lahko depresijo, tesnobo in nagnjenost k samomorilnosti.
  • Pomanjkanje spanja zmanjša bistrost uma ter poslabša koncentracijo, odpornost ter zmožnost učenja in odločanja. Znano je, da premalo spanja slabo vpliva na spomin.
  • Kratkotrajno spanje povzroča debelost, diabetes in slabše delovanje jeter.

Povzeto po knjigi Kako do več energije.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj