Kako okrepiti in ohraniti močan imunski sistem

Najkrajši dnevi v letu, sivina, mraz, slabe novice … Vse to še kako vpliva tudi na naš imunski sistem. Mu lahko pomagamo prebroditi to obdobje, da nas bo lahko ubranil pred vsem, kar bi skušalo vdreti v naše telo?

Načeloma nas imunski sistem zelo dobro brani pred mikroorganizmi, ki povzročajo številne bolezni, toda zavedati se moramo, da to ni stroj, ki bi deloval vedno enako. Včasih deluje s polno močjo, včasih pa komaj dohaja naše potrebe. Ali je mogoče poseči v ta proces in ga okrepiti? S čim mu bomo najbolj pomagali? Z izboljšano prehrano? Z dodatnimi vitamini in minerali? S postbiotiki? Kaj je najbolj smotrno spremeniti, da mu zagotovimo boljše razmere za delovanje?

Kaj lahko storimo?

Ko govorimo o krepitvi imunskega sistema, se je pomembno zavedati, da imunski sistem deluje kot celota: za dobro delovanje potrebuje ravnovesje in harmonijo številnih procesov v telesu, pri čemer je za močan imunski sistem najboljša »spodbuda« zdrav življenjski slog.

Verjetno tudi sami veste, da imunski sistem slabijo predvsem razvade, kot so čezmerno uživanje alkohola, kajenje, pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana ter dolgotrajno jemanje antibiotikov, kortikosteroidov in številnih drugih zdravil. Manj znano je, da ga ohromijo tudi stres, težko telesno in umsko izčrpavanje ter preveč sedenja. Sploh te dni bi morali vedeti, da večurno sedenje povzroča imunskemu sistemu enake obremenitve kot kajenje. Naša limfa postane tako postana, da ne zmore več patruljirati po telesu in nas varovati pred vdorom mikrobov, zato se čim več gibajte!

Imunskih celic ne proizvajamo kar iz zraka – da v krvi nastanejo nove krvničke, moramo tudi sami nekaj storiti, saj bo »nabava« potrebne surovine le tako potekala nemoteno. Sadje, zelenjava, zelišča, oreščki, čim več fermentiranih živil – to je najboljša strategija za dobro oskrbo imunskega sistema.

EMŠO ali vzdrževanje?

S staranjem telo izstavlja vse daljši račun za napake pri vzdrževanju, in kot vidimo v času epidemije, nas lahko nakopičene kronične težave zelo drago stanejo. Telo preprosto ne more delovati na več frontah hkrati, zato imunski sistem v primeru akutnih okužb preprosto ne zmore izpolniti vseh nalog.

Starejši ljudje pogosteje zbolijo za nalezljivimi boleznimi kot mlajši in tudi umrljivost je pri njih znatno višja. Gripa in zlasti pljučnica, po novem pa še covid-19, so izstopajoči vzroki smrti pri ljudeh, starejših od 65 let. Znanstveniki opažajo, da je povečano tveganje povezano z zmanjšanjem števila specializiranih imunskih T-celic, ki so na prvi črti boja proti okužbam.

Letnica seveda ne pomeni vnaprejšnje obsodbe. To potrjuje tudi veliko število starostnikov, ki so se okužili v domovih za ostarele, vendar so covid-19 prestali brez zapletov. Raziskovalci menijo, da je v starosti vse izrazitejša povezava med zaužitimi hranili in imunostjo. Oblika nedohranjenosti, ki je presenetljivo pogosta tudi v bogatih državah, je znana kot »nedohranjenost z mikrohranili«. O tem govorimo, kadar osebi primanjkuje nekaterih življenjsko pomembnih vitaminov in mineralov, ki jih dobimo iz hrane. Starejši ljudje navadno jedo manj, pogosto tudi s hranili manj bogato hrano, pri čemer obstaja večje tveganje za nastanek presnovnih motenj.

Okrepite imunski sistem

Vitamini in minerali so pomemben del celic imunskega sistema. Za zdravje imunskega sistema moramo ves čas imeti v telesu zadostno količino širokega spektra vitaminov, kot so A, C, D, E, B6, B12 in folati, ter mineralov, zlasti bakra, cinka, selena in železa. Imunost je športna ekipa – en sam igralec preprosto ne more zmagati. Posledično bolj kot izolirani vitamini ali rudnine pomagajo kompleksnejše formule, ki imunskemu sistemu sočasno zagotavljajo vse potrebne gradnike.

V zimskih dneh je še poseben poudarek na vitaminu D, ki mu pravimo tudi sončni vitamin, saj se v koži proizvaja v odziv na sončno svetlobo. Da se poleti počutimo zdravi in polni energije, ni naključje, ampak posledica izpostavljenosti soncu.

Številne študije, o katerih redno pišemo, potrjujejo, da ljudje, ki jim primanjkuje vitamina D, pogosteje zbolijo za okužbami zgornjih dihal, zadostna raven tega vitamina pa izboljšuje tudi razpoloženje in preprečuje depresijo.

Za pravilno delovanje imunskega sistema je enako pomembno ravnovesje črevesne mikroflore. Črevesje namreč predstavlja največjo površino, kjer se naše telo srečuje z zunanjim okoljem, torej s številnimi virusi in bakterijami, ki lahko hitro škodijo organizmu, zato je v njem največ imunskih celic, ki jih prepoznajo in uničijo ter ustvarijo neprepustno okolje za vsiljivce. Zato je v času povečanega tveganja pametno poseči tudi po probiotikih, zlasti po postbiotikih (butirat), ter obenem skrbeti, da redno odpravljamo zaprtje, ki je neposredno povezano tudi s kondicijo pljuč.

Žalost in zaprtje sta žal tesno povezana. Žalost, ki nas stiska in jo zadržujemo v sebi, ustvarja tudi krč v črevesju, ki zatem povzroči zaprtje. Žal ni vitamina, ki bi topil žalost, lahko pa vsaj poskrbimo, da z vnašanjem kakovostnih hranil telesu olajšamo delo tudi v teh zahtevnih in temačnih dneh.


Preberite tudi: Probiotiki, prebiotiki in zdaj še – postbiotiki!

Prejšnji članekPrva pomoč za jetra – pegasti badelj
Naslednji članekStrah in ledvice

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj