Kako disbioza vpliva na naš spomin?

Ne le slab spomin in demenca, tudi druge težave centralnega živčnega sistema, kot so anksioznost, depresija, Parkinsonova bolezen, ADHD in avtizem, so v porastu. Kopičijo se dokazi, da je za njihovo vse večjo pojavnost morda kriva tudi porušena črevesna flora. Kako je disbioza povezana z zdravjem možganov in kako si pomagati na naraven način?

Ni več skrivnost, da je naše psihofizično zdravje močno odvisno tudi od stanja črevesne flore. Ko je mikrobno življenje našega črevesja harmonizirano, je naše zdravje trdno. Ko z nekakovostnim načinom življenja (dehidriranostjo, preveč sladkorja, alkohola, industrijsko močno predelano hrano obremenjeno z aditivi, hrano polno ostankov pesticidov, hormonov in antibiotikov, kroničnim stresom, pogostim jemanjem sinteznih zdravil, kot so antibiotiki, kortikosteroidi …) porušimo to ravnovesje, pa tega ne bomo čutili le v pojavu prebavnih težav, kot so zaprtje, diareja, napihovanje, zgaga, ampak tudi v pojavu težav s spominom. Naj navedem nekaj razlogov, zakaj črevesna disbioza slabo vpliva na naš spomin.

Pomanjkanje B12

Koristni mikrobi v črevesju ne pomagajo le pri prebavi zaužite hrane, ampak tudi proizvajajo številne nam koristne vitalne snovi. Bifidobacterium bifidum denimo proizvaja vitamin B12, ki med drugim skrbi za zdravje živčnih celic in dober spomin. Ko ob črevesni disbiozi proizvodnja vitamina B12 upade, opeša tudi optimalna oskrba možganov s tem vitaminom. Raziskovalci ugotavljajo, da lahko pomanjkanje vitamina B12 povzroča reverzibilno demenco. Prizadeti namreč ob pomanjkanju tega vitamina kažejo znake demence oz. Alzheimerjeve bolezni, ki pa po terapijah z B12 izzvenijo. (Alicia Osimani et al.: Neuropsychology of vitamin B12 deficiency in elderly dementia patients and control subjects.)

Pomanjkanje vitamina K2

Če nam primanjkuje vitamina K2, še enega od produktov koristnih črevesnih mikrobov, imamo lahko težave s kalcinacijo pinealne žleze. Kalcij se namreč ob pomanjkanju tega vitamina odlaga v mehka tkiva, namesto v kosti. Posledica kalcinacije pinealne žleze, je med drugim tudi motnja ritma spanja. Nespečnost pa, kot vemo, oslabi čiščenje in regeneracijo možganov ter pomnjenje vsega, kar se čez dan naučimo.

Pomanjkanje AK

Črevesna disbioza lahko vodi tudi v pomanjkanje želodčne kisline (zgago). Posledica tega je slabša prebava beljakovinske hrane in s tem slabša oskrba telesa z esencialnimi aminokislinami, pomembnimi tudi za ohranjanje dobrega spomina. Tako lahko denimo pomanjkanje esencialne aminokisline fenilalanin vodi med drugim v depresijo, upad energije, zmanjšano pozornost in slabšanje spomina.

Pomanjkanje serotonina, dopamina …

Koristni mikrobi v črevesju niso pomembni le zaradi proizvodnje omenjenih vitalnih snovi, sodelujejo tudi v nastajanju pomembnih živčnih prenašalcev, kot sta serotonin in dopamin. Po mnenju nevroznanstvenice Natashe Campbell McBride, skoraj 100 odstotkov serotonina (in 70 odstotkov dopamina) nastane v črevesju, od tam pa se nato transportirata v možgane. Ob disbiozi je proizvodnja obeh prizadeta. Pomanjkanje enega ali obeh hormonov pa vodi v slabše psihično počutje in nespečnost ter slabo vpliva tudi na naš spomin.

Vnetje v možganih

Ne le dr. Mc Bride, tudi mnogi drugi holistični zdravniki in raziskovalci, kot je Datis Kharrazian, avtor knjige Zakaj moji možgani ne delujejo? (Why isn’t my brain working?), so mnenja, da črevesna disbioza lahko vodi tudi do vnetja možganov in posledičnega pešanja spomina. Če disbioze ne odpravimo, lahko ta pripelje do puščajočega črevesa, skozi katerega v kri vstopi truma toksinov, neprebavljenih koščkov hrane in patogenih mikrobov. To med drugim lahko oslabi tudi krvno možgansko bariero, ki ščiti naše možgane. Če ta popusti, vstop toksinov in patogenov v možgane povzroči vnetje v možganih in s tem motnjo njihovega delovanja.

Naravna pomoč?

Če sumite, da je za slab spomin kriva porušena črevesna flora (npr. če imate kronične težave s prebavo, ste prejeli nekaj kur antibiotikov, ste na kemoterapiji, imate doživljenjsko terapijo s sinteznimi zdravili, ki vplivajo na prebavo, trpite za kroničnim psihičnim stresom, se nekakovostno prehranjujete, premalo spite …) so za izboljšanje spomina in boljše zdravje možganov na splošno, poleg odpravljanja škodljivega načina življenja, nujni tudi krepitev črevesne flore (in celjenje sluznice črevesja), razstrupljanje in razkisanje telesa ter umirjanje vnetja s protivnetno delujočimi naravnimi pripravki.

Obilo nasvetov, kako okrepiti črevesno floro, najdete v knjigi Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Od naravnih prehranskih dopolnil je na mestu omeniti Regulatpro Bio, saj z enim pripravkom zajamete skoraj vse zgoraj našteto. Pripravek, narejen s kaskadno fermentacijo ekološkega sadja, zelenjave, začimb in oreščkov, z več kot 50 kliničnimi študijami dokazuje svojo učinkovitost. Po uživanju Regulata tudi ljudje z demenco beležijo med drugim izboljšanje počutja ter boljšo koncentracijo in spomin. Zaradi vsebnosti desnosučne mlečne kisline, osnovnih gradnikov probiotičnih črevesnih bakterij in telesnih encimov, esencialnih aminokislin, polifenolov, flavonoidov, vitaminov, mineralov, ta pripravek krepi črevesno floro, podpira celjenje sluznice prebavil, izboljša delovanje želodca, uravnava kislo-bazično ravnovesje telesa, podpira razstrupljanje telesa, deluje umirjajoče na vnetja, krepi antioksidativno moč in dviguje energijo telesa.


Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Prejšnji članekZačinjene marmelade
Naslednji članekGobova rižota de lux

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj