Je laserska operacija rešitev za dioptrijo?

84
Laser vision correction. Woman's eye. Human eye. Woman eye with laser correction. Eyesight concept. Future technology, medicine and vision concept

Pri tej tematiki je težko priti resnici do dna. Ponudniki tovrstnih posegov zagotavljajo, da so varni, in se hvalijo s tisočimi opravljenih posegov brez slehernih zapletov. Toda pregledovanje spletnih forumov razkrije, da ni težko najti posameznikov, pri katerih sta se vid in splošno počutje po tovrstnem posegu nepopravljivo poslabšala. Mnogi med njimi celo navajajo, da jim je poseg opravil prav ponudnik, ki se hvali, da pri njem nikoli ne pride do zapletov.

Komu verjeti?

Smo že dovolj izkušeni, da vemo, da splet prenese vse? Spletne klepetalnice in forumi pogosto prinašajo prikrito oglaševanje (denimo pričevanja neobstoječih oseb, ki hvalijo in priporočajo posameznega ponudnika) ali pa blatenje konkurence (»oseba« opisuje svoje slabe izkušnje s tekmecem). V pomoč ni niti statistika pohval in kritik, saj ne ponuja objektivne podobe.

Ko gre za laserske operacije LASIK, ki so najdlje v uporabi, se je nabralo statistično zadostno število dokazov za oceno uspešnosti oziroma tveganja. Kot poročajo številne raziskave, na katerih sloni tudi sklepno poročilo ameriške zvezne agencije za zdravila FDA, je poseg vse prej kot varen in neproblematičen.

Najpogostejša laserska operacija oči (LASIK) povzroča suhost oči. V poročilu FDA lahko preberemo, da v treh mesecih po tovrstnem posegu ta težava doleti kar 30 odstotkov pacientov, ki predtem niso poznali suhosti oči. Poleg tega so ugotovili, da lahko poškodbe živčevja roženice med lasersko operacijo oči pripeljejo do kronične bolečine (nevralgija roženice).

Med pogostejše težave sodijo tudi motnje vida pri šibkejši svetlobi (bleščanje, dvojni vid, zaslepitev …). Poročilo FDA pravi, da se s tovrstnimi težavami v šestih mesecih po operaciji LASIK sreča skoraj vsak peti pacient.

Raziskava FDA iz leta 2014 je pokazala, da je kar 45 odstotkov pacientov, ki pred operacijo z izjemo dioptrije niso imeli nikakršnih težav z vidom, tri mesece po posegu poročalo o vsaj enem simptomu.

»Imamo najboljšo tehnologijo!«

Ker je beseda LASIK postala problematična, zdaj izvajalci ta poseg ponujajo pod drugačnimi imeni, pri čemer omenjajo naprave, ki naj bi prispevale, da je poseg varnejši in učinkovitejši. Verjetno gre v resnici za izpopolnjene tehnološke rešitve. Toda ali so res 100-odstotno učinkovite in varne, bo pokazal šele čas.

Težava je v tem, da te najnovejše tehnologije še niso prestale dovolj neodvisnih kliničnih raziskav, ki bi pokazale njihove dejanske učinke in varnost. Številne so namreč v rabi šele nekaj let, zato bo treba na zanesljivo statistiko še počakati.

Ker je poseg na očeh, ne glede na to, s kakšno tehnologijo ga opravijo, zagotovo nekaj, česar ni mogoče »izbrisati«, roženice pa tudi ni mogoče povrniti v staro stanje, je tveganje še vedno v domeni loterije. Kaj vam pomaga 95-odstotna statistika uspešnosti posega, če se boste znašli med tistimi 5 odstotki z nepopravljivimi posledicami?

Na to, da ima lahko celo uspešen poseg trajne posledice, opozarja tudi raziskava, opravljena leta 2015. Ta je pokazala, da morajo osebam, ki imajo za sabo poseg LASIK, v povprečju operirati sivo mreno kar deset let prej kot drugim osebam z enako dioptrijo. Neka druga raziskava iz istega leta je pokazala, da morajo ljudem, ki so prestali operacijo LASIK, sivo mreno v povprečju operirati šest let prej.

Trenutno tudi ni kakega enotnega kredibilnega centra s podatkovno bazo o zapletih pri laserskih operacijah, namenjenih odpravi oz. zmanjšanju dioptrije.

Zagotovo moramo biti veseli tako hitrega napredka oftalmologije, saj je dandanes mogoče rešiti tudi težave, ki so nekoč povzročale izgubo vida.

Če imamo resnično zelo visoko dioptrijo ali kake druge težave z očmi, ki nam že zdaj onemogočajo normalno življenje, je premislek o tovrstnem posegu na mestu. Odlično je, da dandanes kirurgi brez večjih zapletov operirajo sivo mreno, zamenjajo roženico in nasploh za naše oči storijo marsikaj, kar je še pred desetimi leti veljalo za znanstveno fantastiko.

Ali to pomeni, da se velja podvreči prav vsakemu posegu, ki nam ga ponujajo, pa je odločitev, ki jo mora sprejeti vsak zase.


Preberite tudi:
A. Vogel – varujmo svoje oči
Sindrom pisarniških oči – poskrbimo, da bo očem lažje
Zaščitimo zdravje oči

Prejšnji članekA. Vogel – varujmo svoje oči
Naslednji članekPoznate ceno varčne svetlobe?
Sanja Lončar
Sanja Lončar (1965-2025) je od leta 2005 vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Bila je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je tudi informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net. V letu 2025 je njeno zagnanost dokončno ustavila težka bolezen, a njeni projekti, ideje in vizije ostajajo živi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj