Bi si lahko pri hormonskem neravnovesju pomagali tudi z dobro delujočim/zdravim želodcem?
Želodec in hranila, povezana z ravnovesjem hormonov
Dobro delujoč želodec preskrbuje telo s hranilnimi snovmi, pomembnimi tudi za hormonsko ravnovesje. Ustrezna prebava in vsrkavanje hranilnih snovi v telo je neposredno odvisna od zadostne količine želodčne kisline, kar zlasti velja za aminokisline (osnovni gradniki beljakovin), številne minerale (železo, baker, cink, kalcij, magnezij) in nekatere vitamine, kot sta B12 in B9.
Če kisline ni dovolj, bo prebava v želodcu – in posledično tudi v črevesju – okrnjena. Tako telo iz zaužitega zajtrka, kosila ali večerje ne more učinkovito vsrkati hranilnih snovi, ki so potrebne za njegovo zdravje in normalno delovanje. To pa lahko prispeva tudi k hormonskemu neravnovesju, saj so številne hranilne snovi posredno ali neposredno povezane s hormoni.
Telo lahko sebi lastne beljakovine gradi le iz ustrezno prebavljenih beljakovin. Iz aminokislin tvori strukturne beljakovine celic in tkiv, encime in tudi hormone. Cink potrebuje za dobro odzivanje imunskega sistema, vendar tudi za sproščanje hormonov in reprodukcijo. Tudi o folatu (vitamin B9) je znano, da prispeva k zdravi reprodukciji. Vitamin B12 prispeva k dobremu počutju, sodeluje pri proizvodnji celične energije, zaščiti in regeneraciji živčnega sistema ter pri proizvodnji melatonina, ki omogoča kakovosten spanec. Z uravnavanjem homocisteina prispeva k zdravju srca in ožilja. Poleg tega vitamin B12 sodeluje pri razstrupljanju težkih kovin in histamina v jetrih. Če je denimo okrnjeno izločanje presežka histamina, to lahko moti ravnovesje estrogenih hormonov, kar se utegne kazati v obliki motenj menstrualnega cikla.
Želodec ter ravnovesje črevesne flore in hormonov
Optimalno delujoč želodec prispeva k dobremu delovanju črevesja in s tem tudi k ravnovesju črevesne flore. Po novih dognanjih ta igra tudi vlogo v reproduktivnem endokrinem sistemu žensk, saj je v interakciji z estrogenom, androgenimi hormoni, inzulinom in drugimi hormoni. Po novih raziskavah lahko neravnovesje črevesne flore vpliva tudi na hormone. Tako se odsluženi estrogen v jetrih deaktivira ter se ob dobro delujočih prebavilih in zdravi črevesni flori z blatom izloči iz telesa. V primeru neravnovesja črevesne flore pa se lahko deaktivirani estrogen zaradi prisotnosti nekaterih črevesnih bakterij znova aktivira, se vsrka v telo in povzroči estrogensko dominanco.
Razlogi za slabo delovanje želodca
Slabo delujoč želodec torej lahko posredno in neposredno prispeva k nastanku težav zaradi hormonskega neravnovesja. Kaj slabi delovanje želodca in kako ugotoviti, kakšno je njegovo delovanje?
Slabo delovanje želodca lahko povzročajo različni dejavniki: nekakovostna prehrana, dehidracija, pomanjkanje soli in joda, stres (zlasti skrbi) in jemanje nekaterih zdravil (nevtralizatorji kisline, zaviralci nastajanja kisline, antihistaminiki …). K vse slabšemu delovanju želodca pa lahko prispeva tudi staranje. Ko smo mladi, je proizvodnja želodčne kisline in encimov navadno brezhibna, s staranjem pa vse bolj peša. Zato ni nenavadno, če ženski pred koncem rodne dobe k nihanju ravni hormonov dodatno prispeva slabo delujoč želodec.
Znaki slabo delujočega želodca (premalo želodčne kisline)
Pomanjkljivo delovanje želodca se lahko kaže v obliki slabega zadaha, napihnjenosti in vetrov, izmenjavanja driske in zaprtja, trebušnih bolečin, zgage in refluksa. Sledi slabe prebave hrane se kažejo tudi pri blatu. Dolgotrajnejše težave zaradi premalo želodčne kisline lahko povzročijo znake pomanjkanja vitalnih snovi. To so lomljivi nohti, bleda koža, izpadanje las, otrplost ali mravljinčenje v dlaneh in nogah, utrujenost in izčrpanost, slab spomin, glavobol, pa tudi osteoporoza, slabokrvnost in utrujenost adrenalnih žlez.
Zanimivo je, da ob koncu rodne dobe (zmanjšanje delovanja jajčnikov) tudi zdrave adrenalne žleze pomagajo telesu pri ohranjanju hormonskega ravnovesja. Zaradi teh in drugih razlogov je torej koristno preveriti, kako deluje želodec – in ga po potrebi podpreti.
Kako ugotoviti, ali želodec deluje dobro?
Želodec za prebavo beljakovin potrebuje kislino in aktiviran encim pepsin. Brez tega se prebava beljakovin v njem ne more ustrezno odvrteti. Težje prebavljive ko so zaužite beljakovine, močnejša kislina je potrebna – in nasprotno. Tako mora biti pH želodca najbolj kisel za prebavo mesa (pH 2).
Eden od načinov, kako ugotoviti, ali želodec izloča dovolj kisline, je test s prehranskim dodatkom, ki dviguje želodčno kislino – to je Betain HCl s pepsinom. Toda pozor! Tega testa ne izvajajte, če so vam diagnosticirali vnetje želodčne ali črevesne sluznice. Betaina HCl s pepsinom ne uporabljajte tudi med uživanjem nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) in kortikosteroidov. Ta zdravila namreč povzročajo razjedo sluznice prebavil; skupaj z Betainom HCl s pepsinom bi lahko sluznico dodatno razdražili.
Da boste ugotovili, ali želodec izloča dovolj kisline, sredi beljakovinskega obroka zaužijte kapsulo Betaina HCl s pepsinom in opazujte reakcijo. Če pri prebavi obroka ne bo prišlo do spremembe ali pa bo potekala celo lažje, če se torej ne bo pojavil topel ali pekoč občutek v želodcu (hitro ga boste umirili z zaužitjem vode, ki ji lahko dodate pol čajne žličke sode bikarbone), je želodčne kisline premalo. Test je koristno opraviti še na kak drug dan, da boste videli, ali boste dobili enak rezultat.
Več o ugotavljanju stanja želodčne kisline in sluznice ter o tem, kako s pripravkom Betain HCl s pepsinom spodbuditi želodec k proizvodnji kisline, si preberite v prispevku Koliko kisline želodec izloča in kakšno je stanje njegove sluznice.
Preberite tudi:
Zelišča in začimbe proti želodčnim težavam
Zdravje se začne v želodcu!
Še več o delovanju želodca in naravne reševanju težav z njim pa najdete v priročniku Konec zgage in ostalih želodčnih težav.
