D3 – sončno gorivo za imunski sistem

Ko ugaša imunski sistem, nujno potrebujemo več moči sonca. Tega ponavadi naše telo skladišči v obliki vitamina D, ki smo ga predelali iz UV-žarkov.

In kaj storiti, če so zaloge že prazne?

Sodobna znanost ugotavlja, da je to, kar imenujemo vitamin D, veliko več od vitamina – po svojem delovanju je bližje hormonu, ali če sem še bolj natančna, enemu izmed osnovnih hormonov, ki poganja domala celotno kolesje našega telesa. Do zdaj so znanstveniki ugotovili, da vitamin D vpliva na delovanje vsaj 2000 naših genov ter zelo pomembno regulira naš celotni hormonski in imunski sistem.

Imenovanje tega vitamina je sporno tudi z drugega vidika. Vitamini so namreč snovi, ki jih sami ne moremo proizvesti. Za vitamin D to očitno ne velja, ker ga ustvarjamo, ne le v ledvicah, jetrih in koži (kot so nas včasih učili), temveč v sleherni celici. Seveda pa za to potrebujemo nujno surovino – sončno svetlobo!

Če ga torej znamo proizvesti in ga je na voljo v neomejenih količinah, bi lahko sklepali, da smo vsaj z njim založeni, pa to žal ne drži.

Sodobni način življenja »človeških ribic«, ki prebijejo dneve v zaprtih prostorih in prevoznih sredstvih, je pripeljal do pomanjkanja vitamina D v razsežnostih, ki so veliko bolj zaskrbljujoče od aktualnega virusa.

Nemški inštitut Robert Koch je po naročilu Ministrstva za zdravje opravil študijo o preskrbljenosti z vitaminom D na 4000 osebah različnih starosti. Izsledki, objavljeni v znanstveni reviji European Journal of Clinical Nutrition, prikazujejo precejšnje pomanjkanje tega vitamina. Ugotovili so, da je zaloga vitamina D pri 57 % moških in 58 % žensk pod kritično mejo. V starostni skupini žensk nad 65 let starosti pa so pomanjkanje ugotovili v 75 % primerov.

Podobne študije so izvajali tudi drugje po svetu in povsod je opaziti zaskrbljujoče nizko založenost s tem pomembnim vitaminom.

Ob tem velja pripomniti, da so vse raziskave izvedene upoštevajoč aktualno minimalno raven vitamina D, ki je po mnenju številnih znanstvenikov postavljena prenizko in ne odraža stvarnih potreb telesa. Če bi spodnjo mejo s 50 premaknili na priporočenih 75 enot (UI), bi pomanjkanje vitamina D lahko ugotovili pri 90 % prebivalstva.

Če nam ga toliko manjka, kako smo potem sploh živi in zdravi, sprašujete?

Živi mogoče, zdravi pa vse manj, se glasi odgovor.

Pomanjkanje vitamina D sistemsko oslabi naš imunski sistem. Še posebej prizadene t. i. celice T pomagalke, ki ob pomanjkanju vitamina D ostanejo neaktivne in zato ne pomagajo pri zaščiti pred virusi in bakterijami.

Povezava med nivojem vitamina D in odpornostjo naših dihal je dokazana v številnih študijah. Dejansko jo poznamo že več kot stoletje.

Že v času, ko je na svetu najbolj smrtonosna bolezen tuberkuloza, so bili uspehi pri zdravljenju pacientov, ki so jih izpostavljali soncu, 80-odstotni! Dokumentirani so uspehi švicarskega terapevta Augusta Rolliera, ki je po drugi svetovni vojni od 2167 bolnikov, obolelih s tuberkulozo, uspešno ozdravil 1746 bolnikov.

Ker je tuberkuloza še vedno zelo nevarna bolezen (o kateri sicer zelo malo slišimo), je tudi danes zdravljenje z vitaminom D pomembna strategija v državah, kjer se s tem najbolj srečujejo. Indonezijski znanstveniki poročajo, da imajo skoraj 100-odstotni uspeh pri zdravljenju napredovale tuberkuloze z visokimi odmerki vitamina D.

Večja prisotnost vitamina D je direktno povezana tudi z manjšo dovzetnostjo za gripo in druge respiratorne bolezni, zato je še kako modra strategija odpraviti pomanjkanja in zimo dočakati s »polno shrambo« tega dragocenega vitamina.

Zanimiva znanstvena študija, objavljena tudi v zbirki Pubmed, “Epidemic influenza and vitamin D”, razkriva, da pri ženskah, ki so celo leto vzdrževale vnos D3 na 2000 IU, skorajda ni bilo obolelih za gripo.

Biorazpoložljivost?

Količina vitamina, ki je navedena na ovojnini, še ne pove, koliko od tega bo lahko vaše telo izkoristilo. Ni pripravka, ki bi ga lahko izkoristili 100-odstotno. Je pa velika razlika, ali bomo izkoristili nekaj odstotkov, nekaj deset odstotkov ali 70 % …

Od česa je to odvisno sprašujete? Predvsem od oblike pripravka.

Kljub temu da so nas učili, da so vitamini esencialne snovi, ki jih telo samo ne more pridelati, nobenega vitamina ne moremo uporabiti povsem direktno, brez vsaj nekaj procesiranja in dodelave.

In prav zato, ker je nekatere težje »prepakirati in dodelati«, prihaja do takšnih razlik pri izkoristku zaužitih zakladov.

Pri vitaminih, ki so topni v vodi (C, B), bomo presežno količino splaknili in se v telesu praviloma ne bo kopičilo več, kot potrebujemo.

Pri vitaminih, topnih v maščobah (A, D, E), pa je zgodba bolj zapletena, ker se lahko nalagajo v telesu in če jih je preveč, začnejo ustvarjati težave.

Vitamin D je pri oceni biorazpoložljivosti še dodatno zapleten. Priporočeni dnevni odmerek lahko v telesu ene osebe zagotovi priporočeni nivo prisotnosti v krvi. Pri drugi osebi, ki jemlje enak odmerek, pa lahko testi pokažejo, da nivo v krvi ostaja prenizek. Zato je dobro občasno (npr. dvakrat na leto) preveriti nivo v krvi in temu primerno korigirati odmerke vitamina D, ki jih uživamo.

Presežki utegnejo biti posebej nevarni, če uživamo sintezne oblike vitamina D, zato je vsekakor pomembno, da smo pri izbiri natančni in iščemo naravno obliko D3.


Več o vitaminu D:

Pet najpogostejših simptomov pomanjkanja vitamina D

Cena življenja v zaprtih prostorih: kronično pomanjkanje vitamina D

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj