Slovenci smo evropski rekorderji po številu individualnih hiš in tudi rekorderji po nezaupljivosti. Tudi siceršnja statistika ni nič kaj obetavna. Lastno hišo ima 67 % Slovencev, ⅔ ljudi živi v individualnih hišah, ⅓ je enočlanskih gospodinjstev. Seveda je vzdrževanje hiše velikokrat finančno zelo obremenjujoče − 1 oseba čez 10 let ne bo mogla preživeti sama (oz. bo to privilegij).
Kako torej organizirati bivanje? V svetu se širi ideja o t. i. sobivanju v skupnostih. Je skupnost lahko odlična in bolj kvalitetna ter cenovno dostopnejša oblika bivanja? Zakaj sploh razmišljati o sobivanjskih skupnostih? Katere primere iz prakse poznamo in katere organizacijske oblike skupnosti obstajajo?
Iz prve roke so o bivanju v skupnostih govorile Manja Vrenko, Irena Rotar in Miranda Rumina.
Več o sobivanju, njegovih oblikah in primerih dobrih praks, najdete v rubriki Sobivanje.
