Žajbelj so gojila in uporabljala že stara ljudstva, nanj se je do 16. stoletja nanašala tudi angleška navada pitja čaja. Spoznanja naših prednikov o zdravilnosti žajblja pa so potrdile tudi številne sodobne znanstvene študije.
Žajbelj zmore res ogromno: zaustavi vse, česar je preveč (potenje, krvavenje, preveč sluzi), močno deluje proti virusom, protivneten je bolj od sintetičnih zdravil, lahko je odlična podpora pri terapiji proti raku, vsebuje melatonin, zaradi česar lahko pomaga do boljšega spanca, pomaga pri težavah v menopavzi, celo blaži strahove in še bi lahko naštevali.
Žajbelj pa poleg vseh svojih zdravilnih moči vsebuje tudi tujon, ki je v večjih koncentracijah živčni strup. Zato ga moramo znati pravilno pripraviti – za vsak namen malo drugače (kot poparek, prevretek, v vinu, fermentiran …). Podrobnosti o tem je Sanja Lončar predstavila v oddaji Zeliščarnica na Radiu Maribor.
Prisluhnite tudi Zeliščarnici, v kateri je Sanja razložila, zakaj Žajbelj jeseni ≠ žajbelj spomladi!
Še več o žajblju pa izveste v knjigi Ščepec rešitve.
