Začimbe za red v hiši in telesu

Zveni skoraj neverjetno, da bi tako velike težave, kot smo si jih pridelali z modernim življenjem, lahko rešili le s kakšnim ščepcem začimb. A če poznate njihove moči in pravilne načine uporabe, boste hitro odkrili, da vam lahko pomagajo veliko bolj, kot si lahko predstavljate.

Skupni imenovalec strupom, sevanjem in slabi hrani je, da pospešujejo delovanje prostih radikalov, ki povzročajo oksidativne poškodbe na naših celičnih ovojnicah in zapisu DNK. In če se večina težav začne tam, je modro, da jih poskusimo tam tudi preprečevati.

Vsi, ki ste se že poglobili v Ščepec védenja in Ščepec rešitve, veste, da so začimbe najmočnejši antioksidanti na tem planetu. 10 gramov močnejših začimb lahko zato po količini zaužitih antioksidantov primerjamo z uživanjem nekaj kilogramov sadja in zelenjave. Nekatere, kot denimo klinčki, origano in cimet, v le enem gramu presežejo količino antioksidantov, ki jih najdemo v pol kilograma paradižnika, bučk ali solate.

Tokrat smo se poglobili v iskanje tistih začimb, ki lahko najbolj pomagajo pri odpravljanju težav, povezanih z bolnimi stanovanji in pisarnami.

Zagotovo je najbolj modro kombinirati takšne rastline, ki čistijo telo in hkrati blokirajo vezavo novih strupov, za nameček pa še delujejo kot odlični antioksidanti.

Pegasti badelj je zagotovo najboljši blokator strupov, hkrati pa najhitreje pomaga regenerirati celice jeter, ki so naš najpomembnejši filter, saj ustavljajo strupe in jim preprečujejo, da bi se naložili v telesu. V veliko pomoč pa so nam tudi rožmarin, origano, kapre, žajbelj, čemaž …

Strupi se nalagajo hitreje, kot jih je možno odstranjevati. To se posebej pozna pri trdovratnih strupih, ki so zasedli celice živčevja in možganov. Za njihovo odstranjevanje povabite na pomoč koriandrove liste, čemaž, rožmarin, baziliko, origano, žajbelj, črno kumino, kurkumo in še veliko drugih (oglejte si razpredelnice v Ščepcu védenja).

Če verjamete ali ne, začimbe imajo dejansko moč izboljšati celični metabolizem, zavarovati živčevje pred poškodbami in celo spodbuditi rast novih živčnih celic. V te namene uporabljajte čim več kardamoma, žafrana, rožmarina, črne kumine, koromača, pelina, kumine, kumina in zelene (več o tem v knjigi Kako ohraniti možgane).

Pri blaženju stresa in izboljševanju upravljanja z lastno energijo vam bodo v veliko pomoč bazilika, cimet, galgant, koriander, limonska trava, lovor, melisa, muškatni orešček, pelin, piment, sivka in šetraj.

Dobro sestavljene mešanice moči začimb dodatno pomnožijo, zato je včasih en gram mešanice nekajkratno močnejši v svojem delovanju od enake količine posamezne začimbe.

Za boljšo koncentracijo in več jasnine v glavi je zelo dobro kombinirati cimet, janež, kardamom, klinčke in muškatni orešček, saj pomagajo možganskim celicam proizvesti več energije in jih hkrati ščitijo pred oksidativnimi poškodbami.

Za pospešeno razstrupljanje je dobro uživati več čaja iz koprive, žajblja ali regrata, v hrano in pijače pa dodajati več bazilike, čemaža, rožmarina in koriandra.

Celotno razlago, kaj in kako zmešati ter kako je treba začimbe pripravljati, da bodo najbolje delovale, preberite v knjigi Ščepec ustvarjanja.

Ameriško-japonska raziskava je dokazala, da karnozolna kislina v rožmarinu izboljšuje spominske funkcije ter ščiti možgane pred oksidativnimi procesi, kar posledično znižuje tveganje za različne nevrodegenerativne bolezni, kot so kap, Parkinsonova bolezen in ALS (amiotrofična lateralna skleroza – bolezen motoričnih celic v možganih in hrbtenjači). (Journal of Neurochemistry. 2008; 104(4): 1116-1131.)

A ni vam treba čakati na težave, da bi posegli po rožmarinu. Koristi od zraka, odišavljenega z eteričnim oljem rožmarina, imajo tudi zdravi ljudje vseh starosti. Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom je zelo poskočilo po objavi rezultatov raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji Therapeutic Advances in Psychopharmacology leta 2012.
Razlika med skupino, ki je reševala teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8-cineol), in tistimi, ki so bili v neodišavljenem prostoru, je bila osupljivo velika. »Odišavljeni« udeleženci so bili za 60 do 75 % bolj uspešni. (Več v knjigi Kako ohraniti možgane.)

Plesni postajajo vse večji sovražnik ekološko pridelane hrane. Da preprečite njihov razvoj in nastajanje za zdravje zelo nevarnih aflatoksinov, si lahko pomagate tudi z začimbami. Najbolje bo delovalo, če v shrambo ali direktno v žita, suho sadje in oreščke dodate liste lovorja ali šetraja.

Mrčes pa lahko odganjamo s sivko, smiljem ali pelinom.