Vijolic je na svetu čez 200 vrst, pri nas pa je najbolj pogosta dišeča vrsta Viola odorata. Ta je sicer najbolj znanstveno raziskana, vendar v zeliščarstvu velja, da so enako uporabne tudi druge vrste.
Vijolico nabiramo šele, ko zacveti, ker jo sicer lahko po zelenih listih tudi zamenjamo s kakšno strupeno rastlino. Po cvetovih jo lahko sicer zamenjamo tudi z divjo mačeho (Viola tricolor), vendar tudi ta spada k vijolicam in je užitna.
Nabiramo tako cvetove kot tudi liste – slednji so bogati z vitaminoma A in C, cvetovi pa so še posebno atraktivni v kulinariki, vendar imajo tudi zdravilno vrednost.
Vijolico lahko sušimo ali namakamo v kisu ali olju. Še posebno uporaben je macerat vijolice, ki ga v obliki mazil uporabljamo pri raznih izpuščajih, pikih insektov, sončnih opeklinah …, kot olje pa tudi pri težavah z nespečnostjo. Iz vijolice pa lahko pripravimo tudi sirup, ki pomaga pri suhem kašlju.
Več o vijolici in pripravkih iz nje je v oddaji Modrost narave na Radiu Maribor razložila dr. Tina Mele.
Preberite tudi:
Zdravilni pleveli – prehrana prihodnosti
Divje na alergije
Zeliščarstvo in nabiralništvo kot način življenja
