Evropa se rada pohvali s strogimi pravili glede pesticidov. Številne snovi so zaradi rakotvornosti, genetske toksičnosti, povzročanja hormonskih motenj in drugih škodljivih učinkov pri nas prepovedane. Toda resnica je precej manj čista kot naš zakonodajni papir. Medtem ko pri nas nekaterih pesticidov ne smemo uporabljati, jih evropska podjetja mirno izvažajo v države globalnega juga – tam škropijo pridelke, ki se nato brez večjih težav vrnejo v naše trgovine. Z ostanki istih strupov, pred katerimi naj bi nas zakon ščitil.
Na to dvoličnost je nedavno ponovno opozorila organizacija Foodwatch (foodwatch.org), neodvisna nevladna skupina za varstvo pravic potrošnikov na področju prehrane, ki že več kot 20 let razkriva zlorabe prehranske industrije in opozarja na sistemske pomanjkljivosti zakonodaje. V najnovejši analizi je pregledala več kot 18.000 testiranih vzorcev živil v Nemčiji. V njih so našli kar 140 učinkovin pesticidov, ki v EU sploh niso dovoljeni – a so v naši hrani kljub temu prisotni, pogosto nad dovoljeno mejo.
Za tem stojijo znana imena, med drugimi tudi BASF, Bayer in Biesterfeld. Ta podjetja namreč v Evropi prepovedane pesticide še naprej proizvajajo in izvažajo v države, kjer zaščita delavcev in okolja pogosto ni prioriteta.
Prepovedani pesticidi v začimbah, čaju, sadju, zelenjavi …
Leta 2023 so v testiranih živilih v Nemčiji našli kar 140 učinkovin oz. njihovih metabolitov (produkti razgradnje pesticidov), ki nimajo dovoljenja za uporabo v EU. Za skoraj polovico le-teh so določene mejne vrednosti, ki so bile presežene, medtem ko za večino ostalih velja popolna ničelna toleranca na podlagi Uredbe EU 649/2012. Seveda ne prihajajo vsi ti pesticidi samo iz Evrope, je pa pomenljiv podatek, da jih kar 20 izvaža že samo Nemčija. Kar polovico prav teh je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) uvrstila med »izjemno nevarne«, saj vplivajo na vsaj enega izmed naštetih kriterijev: rakotvornost, mutagenost ali reproduktivna toksičnost. Sem sodi tudi etilenoksid, ki je nevaren že v najmanjših količinah. Ostale nevarne snovi so karbendazim, klortalonil, ciprokonazol, epoksikonazol, iprodion, glufosinat amonij, izopirazam, spirodiklofen in tiakloprid.
Foodwatch je analiziral 18.188 uradnih vzorcev, ki so jih v letu 2023 pregledali laboratoriji 16 nemških zveznih dežel, pri tem pa so upoštevali le tiste, ki so jih testirali na vsaj 10 različnih pesticidov. Podatki niso spodbudni: v skoraj polovici so našli ostanke pesticidov in skoraj 6 % pregledanih vzorcev je vsebovalo pri nas (v EU) prepovedane! Večino teh pa so odkrili v začimbah, začimbnih mešanicah in čaju. Tako je kar 97 % pregledanih začimbnih mešanic vsebovalo prepovedane pesticide, sledile so tudi posamične začimbe: paprika v prahu – 80 %, čili v prahu – 75 % in nato še bazilika, koriander, majaron, čaji … Poleg začimb in čajev so se v vrhu po kontaminiranosti znašle tudi banane: prepovedane pesticide so našli v kar 60 % pregledanih vzorcev. Najbolj kontaminirana živila so prihajala iz držav, kot so Ruanda, Pakistan, Bangladeš, Indija, Kolumbija, Brazilija, Kostarika in Kitajska.
Ni varnih količin – kljub uredbam: primer etilenoksida in karbendazima
Nemška podjetja sporni pesticid etilenoksid, ki je pri nas prepovedan že od 80. let prejšnjega stoletja, še vedno izvažajo v mnoge države, npr. v Vietnam, Libanon, Turčijo. Z njim razkužujejo živila, ki vstopajo v proces predelave, ali zaplinjajo kontejnerje s hrano, preden se ti podajo na pot. Občasna testiranja izdelkov niso rešitev, saj se tako preveri le skromen delček uvoženih živil, večino pa zaužijemo skupaj z vsemi neželenimi primesmi. V Nemčiji so tako leta 2023 imeli 7 odpoklicev živil z etilenoksidom, vi pa se morda še spomnite odpoklica sladoledov pri nas dve leti pred tem. Med njimi so bila sama najbolj znana in najbolj prodajana imena. Njihov seznam boste našli na našem portalu Zazdravje.net, če v iskalnik vpišete »sladoled Snickers iz domače kuhinje«. Recept lahko seveda tudi preizkusite!
Če za omenjeni pesticid velja ničelna toleranca (pa tudi ta v resnici ne pomaga, ker se večine izdelkov nikoli ne preveri), je drugače pri mnogih drugih, kot je denimo pri nič manj spornem karbendazimu. Ta lahko poškoduje naš DNK in vpliva na plodnost. Kljub temu so zanj določene mejne vrednosti, torej se ga tudi uradno do določene meje »tolerira«. Nemčija ga izvaža npr. v Egipt, Bangladeš, Indijo in Brazilijo in prav od tam prihajajo izdelki, ki ga vsebujejo, med drugim so to bazilika, čili, zeleni čaj, mango, višnje in papaja.
Bio ali ne bio – to že dolgo ni več vprašanje!
Na prvi pogled se zdi, da ščepec začimb že ne more škodovati. Resda jih uživamo v majhnih količinah, a zato redno in pogosto. Mnogi, ki so vas nagovorile naše knjige o zdravilnih močeh začimb (Ščepec rešitve, Ščepec védenja, Ščepec ustvarjanja, Zdravilna moč začimb za otroke), se še kako zavedate, da je za zdravilnost pomembna ekološka vzgoja začimb, zato srčno upamo, da takšne tudi uporabljate.
Še ena tematika, za katero počasi zmanjkuje prostora, je vpliv koktejla različnih pesticidov, ki ga nihče zares ne preučuje, saj je kombinatorika preprosto preveč zakomplicirana! Zato si raje ne zaželimo kumina z ostanki 33 pesticidov (ki ga omenja Foodwatch) ali mlete paprike z ostanki 20 ali več pesticidov, kot je lani razkrila nemška potrošniška revija Ökotest. Zanimivo, skoraj vse bio paprike so bile brez enega samega pesticida in skoraj vse iz konvencionalne pridelave so prejele najslabšo oceno nezadostno (večina jih je vsebovala okrog 20 različnih pesticidov).
Problem prepovedanih pesticidov pa ne ostaja omejen zgolj na hrano. Ti isti strupi se k nam vračajo tudi preko drugih izdelkov vsakdanje rabe – na primer preko bombaža, ki se uporablja za oblačila, posteljnino ali otroške plenice. Uporabljajo se tudi pri pridelavi krmnih rastlin, kar pomeni, da lahko posredno zaidejo v meso, mleko ali jajca. A ker ostanki v teh izdelkih pogosto niso predmet sistematičnega testiranja, ostajajo nevidni. Spregledamo lahko le sami – z bolj ozaveščenim nakupovanjem!
