Pregoreli možgani?

Avtor:

2549

Mnogi menijo, da je za možgane najbolje, če čim več delajo. Če jih nimate s čim zaposliti, vsaj rešujte križanke, svetujejo. Pa bo nenehna dejavnost v resnici ohranjala možgane v dobri formi?

Zdravje se skriva v ravnovesju med dejavnostjo in počitkom, in to velja za vsa telesna tkiva in organe. Pretirano obrabljanje možganov, ki je značilno za sodobno družbo, nas po bližnjici pripelje do hitrejšega pregorevanja živčevja in pešanja možganov.

Dandanes morajo možgani procesirati več informacij kot kadar koli v preteklosti. Bombardiramo jih z vtisi, ki dežujejo z računalniških in televizijskih zaslonov, iz mobilnikov, radia in nasploh vsega, kar nas obdaja. Hkrati jim jemljemo spanec, s čimer jim onemogočamo sprotno obnavljanje in vzdrževalna dela (o tem ste lahko brali na prejšnjih staneh).

Čeprav se v naši kulturi najbolj priklanjamo možganom, zanje skrbimo veliko slabše, kot so v preteklosti, ko možgani niso imeli statusa »osrednjega« organa. Od njih pričakujemo čedalje več, obenem pa jim ne privoščimo niti osnovnih pogojev za nemoteno delo.

Kaj »jejo« možgani?

Se vam to vprašanje zdi neumno? Možgani jejo, kar jé vse telo, boste porekli. Toda to ne drži. Hrana, ki jo zaužijemo ne gre enakomerno povsod. Živčevje in možgani so na koncu vrste za oskrbo s hranili, in če jih želimo nahraniti, mora hrana, ki jo uživamo, izpolniti vrsto pogojev.

Že Hildegarda je zapisala, da morajo biti možgani za nemoteno delovanje vlažni in mastni. Prav zato celo najmanjša dehidracija in pomanjkanje kakovostnih maščob poslabšata njihovo delovanje.

Večina ljudi poskuša svoje možgane »zagnati« z rednim dovajanjem kave in sladkorja. Če jih želite pocrkljati, jim raje nekajkrat na dan podarite žlico orehovega olja, lahko pa pojeste tudi za pest mandljev ali orehov. Ketoni v maščobah so najkakovostnejše gorivo za možgane, ki je veliko bolj uporabno in zdravo kot glukoza, s katero jih tako zelo pitamo.

Se vaši možgani dušijo?

Drugi pogoj za nemoteno delovanje možganov je nemotena oskrba s kisikom, ki jim ga odtegujemo vsakič, ko se »zasedimo« in naš vrat zaradi večurnega strmenja v zaslon otrdi. Poleg tega dneve preživljamo v zaprtih prostorih s slabim zrakom. Prezračite prostore, prezračite pljuča – in prezračili boste tudi možgane.

Dovajanje kisika v možgane lahko pospešite tudi z nekaterimi zdravilnimi rastlinami in začimbami. Tako kardamom poveča oskrbo možganov s kisikom. Podobno deluje organski germanij.

Ginkovi izvlečki razširijo možgansko žilje in tako izboljšajo njihovo prekrvavljenost in oskrbljenost z nujno potrebnim kisikom.

Se nemoteno obnavljajo?

Zapisali smo že, da lahko to nalogo opravijo le, če jim ponoči damo mir in dovolj globokega spanca. Drugi pogoj je, da ima telo na zalogi nekaj nujnih »rezervnih delov«, ki jih potrebuje za nemotene obnovitvene procese. Poleg vode in kakovostnih maščob obstajajo še nekatere snovi, ki zelo olajšajo čiščenje in obnovo možganov ter povečujejo njihovo zmogljivost.

Znanja o tem so stara že tisočletja. Med najbolj uporabne rastline za to nalogo spadajo sibirski in navadni ženšen, gotu kola (azijski vodni popnjak), brahmi, žafran, oves, rožmarin in melisa.

Rožmarin za spomin

Ta modrost je zapisana že v ljudskem pesništvu. Sodobna znanost le potrjuje, da rožmarin odlično spodbuja prekrvavitev možganov in pomaga odplakovati usedline (amiloidni plak), ki zavirajo njihovo delovanje in pospešujejo propadanje.

Azijski vodni popnjak (gotu kola)

Tudi to zelišče je v uporabi že več tisočletij, saj blagodejno prispeva k obnovi ožilja, izboljšuje pretok krvi ter pomaga razstrupljati in obnavljati tkiva. Prav zato velja za eno od najbolj pomlajevalnih zelišč, s katerim učinkovito zaviramo degenerativne procese, ki jih prinaša staranje.

Ginko biloba

Ginko je rastlina, ki ima najdaljši spomin – raste že dlje kot katero koli drugo drevo. Njegov vpliv na izboljšanje spomina, motivacije in koncentracije je tudi znanstveno potrjen. Dozdevno vpliva na količino živčnih prenašalcev, encimov in hormonov v možganih, poleg tega izboljša njihovo prekrvavitev in dotok kisika, menda pa celo spodbuja rast živčnih celic. Izvleček ginka je bil leta 2000 priznan kot zdravilo za lajšanje simptomov demence. Kot droga so v uporabi njegovi listi. Farmakološke raziskave, opravljene na živalih, kažejo, da ima ginko biloba naslednje učinke: upočasni nastanek posttravmatskih ali s strupi povzročenih edemov v možganih in prispeva k njihovemu zmanjšanju, izboljša spomin, učne sposobnosti, pretočnost krvi in mikrocirkulacijo, lovi kisikove radikale, zavira agregacijo trombocitov in ščiti živčevje.

Oves

Že Hildegarda je priporočala kopeli iz ovsene slame in uživanje ovsa, saj naj bi »oves bistril razum in duha«. Znanost potrjuje koristne učinke ovsa za obnovo živčnega sistema in pospešitev prekrvavitve.

Sibirski ginseng (elevterokok)

Učinki sibirskega so podobni učinkom kitajskega ginsenga, v nekaterih pogledih so celo večji. Ta rastlina obnavlja vse telo, zlasti nadledvične žleze, kar je blagodejno pri daljšem stresu in kronični izčrpanosti. Na Vzhodu ga uporabljajo kot afrodiziak ter krepčilo za živčni in hormonski sistem. Lahko ga uporabljamo tudi proti krčem in revmi. Še posebno priporočljivo je jemanje pred izpiti in drugimi miselnimi napori.

Melisa

Melisa je ena od najučinkovitejših rastlin za krepitev živčevja in možganov ter notranje pomlajevanje telesa. V knjigi Ščepec védenja si lahko preberete nekaj več o pripravkih iz melise, ki so jih testirali na starostnikih, bolnih in umsko preobremenjenih ljudeh. Ko boste spoznali, kako lahko melisa izboljša vaše življenje, bo zagotovo postala stalnica v vaših jedeh in pijačah. Hildegarda je v njej prepoznala moč petnajstih zdravilnih rastlin. Kljub svoji milini in blagosti melisa zmore veliko več, kot si mislite.

Kot vidite, bodo vaši možgani ob pomoči nekoliko boljše oskrbe delali brez zastoja in vam še dolgo služili. Prelistajte priročnik Kako ohraniti možgane.