Sonce je naš primarni vir vitalnosti in ključni sprožilec biokemičnih procesov, ki ohranjajo naše telo v ravnovesju. Vendar pa v svetu, kjer prevladujejo sintetične rešitve, pogosto pozabljamo, da prava zaščita kože poleti ne pomeni bega pred naravo, temveč razumevanje, kako z njo sodelovati brez škodljivih stranskih učinkov.
Svetloba, ki nas »hrani«
Sonce ni naš sovražnik, če z njim sodelujemo. Največja dragocenost, ki nam jo podarja, ko se sončni žarki poleti(!) srečajo z našo kožo, je vitamin D. V zadnjem času so številne opazovalne študije dokazale pomembnost vitamina D, ne samo za zdravo kostno gostoto, temveč tudi pri kardiovaskularnih, nalezljivih, imunskih, metaboličnih, degenerativnih boleznih in raku (Dušanka Mičetić-Turk: Pomen vitamina D za zdravje ljudi, 2017). Zato je dobro to naravno dragocenost poleti varno vključiti v naš vsak dan. Torej, najprej »žetev« vitamina D, potem šele zaščita. Kajti prehitra zaščita kože že samo s SPF 10 pomeni okoli 90-odstotno blokado proizvodnje tega vitamina.
Strokovnjaki, kot je dr. Michael Holick, ocenjujejo, da že 15 do 20 minut izpostavljenosti nezaščitene kože (obraza, rok in nog) soncu med 10. in 15. uro (saj takrat UVB-žarki najlažje prodrejo skozi atmosfero) omogoči telesu, da proizvede med 10.000 in 20.000 IE vitamina D. To je naravna doza, ki je telo ne more pridobiti iz hrane in ki neposredno blagodejno vpliva na naše ravnovesje. Vendar pozor! Ko ta kritični čas poteče, to je običajno, ko zaznamo na koži zelo blago pordečitev, naša koža potrebuje zaščito. Kajti če ostanemo na soncu predolgo, tvegamo na koži opekline, vnetne procese in poškodbe DNK, kar ponovno lahko vodi v rušenje ravnovesja. Vprašanje pa je, s čim se varno zaščititi, da telesa (in okolja) dodatno ne obremenimo.
Zakaj so sintetični filtri v kremah za sončenje nevarni
Mnogi uporabniki sončnih krem še vedno verjamejo, da kreme ostanejo na površini kože. Resnica je precej bolj skrb vzbujajoča. Sintetični kemični filtri so zasnovani tako, da se vpijejo v kožo, kjer absorbirajo UV-žarke in jih pretvorijo v toploto. Študije (npr. raziskave ameriške FDA) so pokazale, da te snovi že po enem nanosu prehajajo v kri, urin in celo materino mleko.
Sintetični kemični filtri v telesu delujejo kot endokrini motilci – hormonski vsiljivci, ki zmedejo naše receptorje. Med najbolj problematičnimi so oksibenzon, ki ga povezujejo z motnjami estrogena in nizko težo novorojenčkov, prav tako oktinoksat, ki vpliva na delovanje ščitnice in reproduktivni sistem, ter avobenzon, ki lahko povzroči alergijske reakcije in oksidativni stres.
Ti filtri niso nevarni le za ljudi, temveč so uničujoči tudi za planet. Havaji in nekateri deli Tajske so že prepovedali kreme z oksibenzonom in oktinoksatom, saj dokazano povzročajo bledenje in odmiranje koralnih grebenov (Toxicopathological Effects of the Sunscreen UV Filter, Oxybenzone (Benzophenone-3), on Coral Planulae and Cultured Primary Cells and Its Environmental Contamination in Hawaii and the U.S. Virgin Islands, 2015). Če takšne kemikalije, čeprav pomešane z ogromno količino vode, lahko uničijo koralni greben, si lahko le mislimo, kakšen sistemski kaos povzročajo v našem telesu, ko jih v polni koncentraciji nanašamo na kožo – naš največji in najbolj vpojen organ.
Kaj pa mineralni filtri v kremah za sončenje – so varni?
Ko se ljudje želijo izogniti “kemiji”, pogosto posežejo po zaščitnih kremah z mineralnimi filtri. Najbolj razširjena sta titanov dioksid in cinkov oksid. Vendar pa je tudi tukaj potrebna previdnost. Titanov dioksid je v EU še vedno dovoljen v sončnih kremah, čeprav je v hrani (kot barvilo E171) prepovedan zaradi suma na genotoksičnost – poškodbe DNK.
Glavna težava in opozorilo strokovnjakov pri mineralnih filtrih, ki so v kozmetiki še dovoljeni, so nanodelci. Da krema na koži ne bi pustila mnogim nadležne bele sledi, proizvajalci minerale zmeljejo na nano velikost. Ti drobni delci pa lahko prodrejo skozi kožo v organe ali pa jih ob uporabi pršil (sprejev) vdihnemo, kar poškoduje pljuča. Za varno uporabo zato raje izbirajte NE-nano mineralne filtre, ki ostanejo na površini kože in delujejo kot fizično ogledalo, ki odbija sončne žarke.
Kako na deklaraciji prepoznati varno zaščito za človeka in okolje
Naravna sredstva za zaščito pred soncem so 100 % brez sintetičnih kemikalij in nepotrebnih sestavin, kot so parfumi in konzervansi, ter so popolnoma varna tako za dojenčke kot morske ekosisteme. Pri izbiri naravne kreme za sončenje pa vseeno bodite pozorni, da ne vsebuje nano mineralnih filtrov. Zlati standard naravne zaščite je cinkov oksid, saj je edini mineralni filter, ki nudi popolno zaščito pred UVA- in UVB-žarki, hkrati pa je v ne-nano obliki popolnoma varen za naše telo in koralne grebene.
Ena najbolj naprednih in brezkompromisnih naravnih znamk, ki so jo z misijo varovanja okolja razvili švedski surfarji, ponuja certificirane ekološke formule (s standardom COSMOS Organic), ki vsebujejo le peščico (3–7) čistih sestavin. Večinoma so to, poleg omenjenih ne-nano mineralnih filtrov, še ekološka masla (npr. kokos, kakav) in olja (npr. jojoba, šipek in mandelj), ki kožo nahranijo, ter nežne vonjave iz naravnih smol ali izvlečkov rastlin. Za nameček pa so izdelki še pakirani v trajnostno embalažo, kot so tube iz rastlinskih materialov.
S preudarno izbiro tovrstnih izdelkov tako ne zaščitimo učinkovito le sebe, temveč tudi planet.
Preberite tudi:
Zaščita pred soncem in pogoste prevare oglaševalcev
Preveč sonca je nevarno, premalo pa še bolj!
Kako z antioksidanti zgraditi notranji ščit pred UV-žarki
