Poletje, sandali, lahkotna oblačila, razgaljene pazduhe, pot pod nosom … in misel: »Ali smrdim?« Vsako leto nas kozmetična industrija v tem času prepričuje, da je rešitev povsem preprosta – močnejši deodorant, več parfuma, več kemije. In mi verjamemo, zato izpostavljene predele še izdatneje namažemo ali popršimo, s tem pa svoje telo dobesedno zadušimo!
Ali ste se kdaj vprašali, odkod neprijeten vonj? In kako je mogoče, da imajo nekateri z njim več izzivov, pri drugih pa se ta sploh ne razvije?
Uganka: nima vonja, a vendar “smrdi”
Znanost nam že dolgo govori, da znoj sam po sebi nima neprijetnega vonja. Je skoraj brez vonja, sestavljen pretežno iz vode, soli in mineralov. Torej – če je naš znoj »čist«, zakaj vonj ni?
Po odgovor bo treba v notranjost telesa. Neprijeten telesni vonj je pogosto posledica razgradnje tistega, kar telo izloča, in ne samega potenja. Ko je presnovni sistem preobremenjen, telo išče dodatne poti za razbremenitev. Vlogo jeter, ledvic in črevesja tako prevzame koža. Pazduhe, stopala in dimlje so naša nova izhodna vrata!
Odkod izvira neprijeten vonj?
Z vročino prične telo delovati v višji prestavi. Potimo se več, kar je naravno. A močnejši vonj, bolj oster zadah ali spremenjen vonj spolnih izločkov kljub temu niso izraženi pri vseh enako.
Težave so zelo pogosto povezane z neravnovesjem črevesne mikrobiote, zasičenostjo s presnovnimi ostanki, pri ženskah tudi s hormonskimi nihanji v menopavznem prehodu. In medtem kot organizem vselej hlepi po ravnovesju, mu mi vztrajno (pogosto povsem nehote) zapiramo vrata. Posledično pazduhe oddajajo vonj po kislem zelju ali čebuli, stopala po staranem siru, zadah po gnilem sadju ali kanalizaciji, intimni predel pa po ribah, ki so že predolgo na soncu.
Vonj je informacija. Če ga vztrajno zakrivamo, zamujamo priložnost, da bi razumeli njegovo sporočilo. Mikrobiom, ki ni v ravnovesju, ustvarja vonjave, ki so vse prej kot prijetne. Preobremenjena jetra potiskajo svoje presežke v kožo. Celice, ki jim primanjkuje antioksidativne zaščite, spuščajo vonjave stresa in razpada. Ko v telesu “ne steče”, bo steklo – po koži!
Rešitve ni v steklenički ali spreju
Povsem jasno je, da je boj s posledicami obsojen na propad. Prav zato se je težav modreje lotevati tam, kjer nastajajo. Če se želimo dolgoročno znebiti neprijetnih vonjah, bo potrebno bojno sekiro zakopati v svoje drobovje, kjer se skrivajo najbolj odlična orodja: naša mikrobiota, jetra in celična presnova.
Večstopenjsko fermentirani napitki, bogati s postbiotiki, pomagajo uravnavati notranje okolje. Klorofilin, naravni izvleček iz listnega zelenja, s svojo zmožnostjo vezave presnovkov deluje kot notranji deodorant. In če je v telesu še dovolj glutationa, ni potrebe, da se koža izpostavlja izrednim čistilnim akcijam.
Marsikomu se vonj spremeni že v nekaj dneh. Zadah zbledi, vonj stopal je manj “agresiven”, podpazduhe se umirijo.
Vonj po naravi – dovolite si ga preizkusiti!
Telo, ki je v ravnovesju, ne potrebuje parfuma. Diši samo po sebi – nevtralno, toplo, živo. To ni oglas za nov deodorant, temveč povabilo, da stopimo korak nazaj in prisluhnemo telesu, namesto da vztrajno zavračamo signale, ki nam jih sporoča.
Morda je prav vonj tisti, ki nam pošlje še zadnji opomin pred “izvržbo”. Ko bomo čisti od znotraj, bodo tudi telesne vonjave zopet žive in prijetne.
