Ste mislili, da se delo na vrtu konča z oktobrom? Takrat se v resnici začne!
Na našem portalu ste lahko že veliko prebrali o čudežih biodinamike. Morda so se vam nekatere rešitve zdele zanimive in bi jih radi preizkusili. Morda načrtujete, da boste začeli po tej metodi obdelovati vrt ali večje površine. Če si boste rekli, da boste naslednjo pomlad začeli drugače, vas moramo popraviti.
Za biodinamike se dejavnosti na vrtu začnejo oktobra. Prav ste prebrali – takrat ko mnogi mislijo, da je konec sezone, se novi cikel dejansko ravnokar začenja.
Če želite zares uživati v biodinamičnih sadovih naslednje sezone, potem je pomembno, da ne zamudite naslednjega:
Gnojimo jeseni!
Biodinamiki zemljo praviloma gnojijo z zrelimi komposti jeseni in ne spomladi. “Stroka” vam lahko pove, da se bodo na ta način dragocena hranila izprala in vaše rastline ne bodo deležne tako hitre rasti. Dejstvo pa je, da boste na ta način mikroorganizme čez zimo lepo nahranili, oni pa vas bodo nagradili z veliko humusa, odlično strukturo zemlje in odlično podlago, v kateri bodo vaše rastline rasle brez znanih zapletov, ki jih prinaša prehitra rast.
Na takšni zemlji bo manj glivic, uši in drugih nadležnih obiskovalcev, ki se bodo raje zadrževali na pretegnjenih poganjkih pri sosedih, deležni pa boste tudi veliko več hranil in zdravilnih učinkovin, ki jih rastline pridelajo, če niso preobremenjene z dušikom.
Ko kompostne kupe razdelite po zemlji, je čas, da takoj nastavite nove, ki se bodo lepo predelali do naslednje jeseni. Kompostne kupe biodinamiki takoj cepijo s pripravki iz zdravilnih zelišč, ki zelo pospešijo pretvorbo snovi in prispevajo k temu, da bo vaš kompost postal “DE LUXE” hrana za zemljo in rastline.
Za boljšo tvorbo tal se jeseni uporabljajo tudi biodinamični pripravki, ki jih lahko dobite pri vseh društvih za biodinamiko.
Kdaj obdelamo zemljo?
Drugi pomemben napotek je, da zemljo pripravite in obdelate do polovice novembra. Po tem času se v zemlji začnejo procesi kristalizacije in zaželeno je, da ne motimo burnega dogajanja, ki takrat poteka pod našimi nogami.
Ali ste vedeli, da je teža organizmov, ki so v tleh, večja od teže vseh organizmov, ki so na površini tal? To, da teh organizmov ne vidimo, ne pomeni, da njihovo delo ni pomembno. In prav v času, ko mislimo, da je vse zaspalo, je dogajanje v zemlji na vrhuncu sezone. Večletne rastline pospešeno razvijajo svoje korenine, od česar bo odvisna njihova spomladanska rast, mikroorganizmi delajo s polno paro in predelujejo organske ostanke, bogatijo prst s svojimi izločki in ustvarjajo dragoceni humus. Tudi semena in čebulčki, ki so ostali v zemlji, še zdaleč ne spijo.
Zato opravite svoje delo pravočasno, nato pa jih pustite pri miru.
Pred leti sem imela v rokah zanimive raziskave, ki jih je opravil kmetijski inštitut v Novem Sadu. Primerjali so pridelek glede na čas obdelave zemlje. Njive, ki so jih pripravili pred navedenim datumom, so dosegale tudi do 30 % višje donose v primerjavi s tistimi, ki jo jih obdelali pozneje. Pri tem je šlo za enako kakovost njiv, enake kulture in enako količino uporabljenih gnojil. Če so to potrdili na konvencionalno obdelanih njivah, kjer je relativno malo mikroorganizmov, potem si lahko predstavljate, kakšna je razlika v živih tleh.
Zima je lahko dolga, zato jo izkoristite in si pridobite nova znanja, obiskujte predavanja, poiščite dobra in kakovostna avtohtona semena ter pripravite zasaditvene načrte. Ne zamudite novega začetka.
Za še več poglobljenega znanja o lastni pridelavi hrane priporočamo knjigo Samooskrba v praksi.
