Sporočilo za javnost: Slovenski čaji in zelišča – nujnost ali čudovita poslovna priložnost

Celje, 20. 5. 2022, Sejem Green Vita – Altermed

Na letošnjem sejmu Altermed je Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije organizirala zanimiv posvet na temo gojenja zelišč, kjer so podali izhodišča za nadgradnjo slovenskega zeliščarstva in njegov dvig z nivoja samooskrbe na način, da bomo v slovenskih lokalih, domovih, vrtcih in bolnicah pili kakovosten slovenski čaj in ne uvoženega ter si z inovativnim izdelki iz zelišč krepili zdravje in uživali v kulinaričnih specialitetah. Zelišča postajajo sestavni del pomoči pri sonaravnih načinih pridelave hrane ter zagotavljanju kakovostne paše za čebele in opraševalce, kar vse vodi k rešitvi zdravja ljudi, živali in okolja.

Mateja Rotar iz Ekoci, ki je vodila posvet, je v uvodniku poudarila, da bi bilo dobro najti možnost krovnih spodbud za najrazličnejše uporabnike: javne zavode, šole in vrtcev, gostince, starše, upokojence, turiste … Kako jih spodbuditi, da bi uporabljali slovenski čaj in zelišča? Kako spodbuditi prepoznavo vrhunske vrednosti zdravilnih rastlin, ki zrastejo v Sloveniji?

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pozdravil prizadevanja Ekoci in somišljenikov za pobudo povečanja potrošnje slovenskih čajev ter podal povzetek dosedanjih ukrepov za spodbujanje zeliščarstva. Podal je tudi izhodišča za nadgradnjo panoge, ki bodo še bolj spodbujala povezovanje pridelovalcev. Podprl je prizadevanja predvsem mladih kmetov, ki so našli tržne niše in izdelujejo vrhunske proizvode iz zelišč, ter z veseljem prisluhnil pobudam, ki so bile podane na posvetu. Obljubil je, da jih bodo na Ministrstvu preučili, podali odgovore in jih po možnosti vključili v ukrepe.

Irena Rotar iz Ekoci je poudarila veliko dobrih zeliščarskih praks širom Slovenije, ki pa so glede trženja razdrobljene in povezane z velikimi stroški nabiranja, sušenja, pakiranja, izdelave hidratov. Povzela je pobude somišljenikov, ki predlagajo, da se čim prej uvede v sklopu javnih naročil, da morajo javni zavodi nabaviti najmanj 60 % lokalne hrane, vključno z zelišči, ter da znesek nabav ni omejen, kot je to bil do sedaj. Znanih je mnogo dobrih zeliščarskih praks in uspešnih zeliščarjev ter projektov, za katere predlagajo, da se rezultati vseh projektov iz razpisov povežejo v skupno platformo na MKGP.

Prišel je čas, ko potrebujemo krovno pomoč MKGP, da se v osnovi ločijo ukrepi in spodbude za intenzivno kmetijstvo, ki ima velike vhodne stroške mineralnih gnojil, semen in FFS in tekmuje na svetovnem trgu z nizkimi cenami pridelkov, na drugi strani pa sonaravno (ekološko, biodinamično, permakulturmo) kmetijstvo, ki zahteva manj vhodnih stroškov, pri pridelavi hrane pa uporablja tudi potencial zdravilnih rastlin in zelišč, zato je lahko čudovita poslovna priložnost za oživljanje podeželja.

Da bi stvar zaživela (sedaj vemo, da ekološki kmetje vse, kar pridelajo, lahko prodajo kar doma), v Ekoci predlagajo in ponovno dajejo pobudo, da MKGP in Slovenija razglasita Slovenijo za eko vrt Evrope. Tako bi zagotavljali višje odkupne in prodajne cene, ter celostni pristop k zdravju, prehrani in turizmu, osnovan na zeliščih.

Mag. Nataša Ferant, IHPS Žalec, je poudarila, da se IHPS ukvarja z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami in zelišči že od l. 1976. Glavni namen je raziskovalno, strokovno, svetovalno in izobraževalno delo. Glavni objekt je Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, v katerem imajo zbranih preko 200 različnih vrst zelišč s celega sveta, ki jih proučujejo, kako rastejo v naših razmerah. Glavni pridelek tega vrta je seme, ki ga uporabljajo za vzgojo eko sadik, ki so na voljo za prodajo. Določene rastline, ki so pred desetletji prišle v njihov vrt, so se adaptirale na naše okolje in uspešno rastejo.

V vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin vzgajajo sadike, ki jih praktično ne najdete v vrtnarijah, npr. ajbiš, baldrijan, ožepek, rman, kolmež ….Predvsem bi morali organizirati odkup potencialnih pridelovalcev zelišč in tudi sistem javnih naročil.

Vloga IHPS je predvsem strokovna pomoč pridelovalcem zelišč z oskrbo s kakovostnim sadilnim materialom, načrtovanjem in postavitvijo pridelovalne površine, strokovna pomoč pri spravilu in skladiščenju. Poleg tega pa tudi kontrola kakovosti pridelanih zelišč v kemijskem laboratoriju.

Mag. Tatjana Buzeti, Vidov brejg, je poudarila pomen pridelave zelišč na ekoloških kmetijah v luči izboljšane ekonomike na kmetiji ter medsebojnega povezovanja s ciljem lažjega trženja in izboljšane strokovne učinkovitosti pri predelavi zelišč. Izkušnje Vidovega brejga, pa kažejo, da je zeliščarstvo mogoče učinkovito razviti v inovativne turistične produkte in izdelke iz zelišč z višjo dodano vrednostjo, in to na osnovi trajnostnih konceptov, ki ohranjajo naravno okolje in kulturno dediščino ter omogočajo zaposlitev tudi na malih kmetijah.

Milan Kalan, Zeliščarska kmetija Kalan, je poudaril: Slovenija je dežela z bogato zeliščarsko tradicijo in ima raznolike pedoklimatske pogoje za pridelavo zdravilnih zelišč vrhunske kakovosti.

Na malem področju, kot nikjer v svetu, imamo alpske, panonske, sredozemske in celinske pogoje, ki omogočajo raznoliko pridelavo zdravilnih rastlin. V naši bogati naravni dediščini imamo možnost še vedno iz narave pridobiti prenekatera semena zdravilnih zelišč. Kljub temu pa je žal še vedno 100 % zelišč na trgovskih policah iz uvoza. Vzrokov za to je več. Geografska razgibanost naše pokrajine, majhnost in razdrobljenost. Da bi lahko otroci vsaj v vrtcih in šolah pili čaj iz zelišč, pridelanih v Sloveniji, moramo v zelo kratkem času povečati pridelovalne površine.

Kot je poudarila Irena Rotar, so se dogovorili, da bodo poslali na posvetu obravnavane predloge in pobude MKGP in naprednim medijem v vednost. Hkrati si bodo še naprej prizadevali za razvoj panoge zeliščarstva kot priložnosti Slovenije za Eko vrt Evrope. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je obljubil preučitev možnosti implementacije. Sedaj je čas za spremembe, ki jih zmorejo narediti zavzeti ljudje.

Na sejmu so pod okriljem Ekoci sodelovali: Kmetija Vidov Brejg, Zeliščna kmetija Majnika, IHPS Žalec, Haskap borovnice, Center za vzpodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko, Društvo Samooskrbni.net, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Ajda Štajerska, Water to go in Energijski potencial hrane.


Preberite tudi:
Zeliščarstvo in nabiralništvo kot način življenja
Samooskrba – vzgoja zelišč naj bo prva izbira
Samooskrbni in brezskrbni

Prejšnji članekKraški šetraj pomaga pri številnih tegobah in v spalnico prinaša veselje
Naslednji članekZélena za zimzeleno zdravje

1 komentar

  1. Čestitam vsem,ki se v teh težkih razmerah,ki jih prinašajo vremenske spremembe trudijo in pridelujejo ekološko.Prišli bodo težki časi,zato je prav,da vzgajamo že mlade ljudi v samooskrbi. Žal pa vidimo,da tudi odločevalcem kmetijske proizvodnje ni do tega,da bi bile naše kmetijske površine o obdelane .Recimo Vipavska dolina ima še ogromno rezerv,saj je travnikov veliko preveč na površinah,kjer so bila nekoč zasejana polja.Upam,da se bo tudi to spremenilo zaradi potreb, ki jih prinaša sedanji čas.Predvsem pa morajo že enkrat popraviti namakalni sistem Vogršček,saj brez tega v teh sušnih časih ni možno ničesar pridelati.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj