To sezono z vseh strani slišimo, da korenovke zelo slabo rastejo, da iz vrečke zelja zraste ohrovt, da je rumeno korenje dejansko zraslo oranžne barve, grmičaste buče pa plezajo. Se sliši znano?
S semeni korporacij je vse več težav, kot da nas želijo pripraviti na nove genomske tehnike, s katerimi nas bodo »rešili« vseh težav na vrtu. Veliko dela nas čaka, saj samooskrbnost in prehranska suverenost visita na nitki.
Kaj se dogaja s semeni?
Tako kot na vseh področjih sta se znanje in natančnost umaknili kapitalu.
Ko na vrečki vidimo zapisano, da je seme iz selekcije ptujskega centra, se prehitro razveselimo, da gre za slovensko seme.
V praksi gre za vzgojo osnovnega materiala, ki ga res pripravijo strokovnjaki našega semenarskega centra na Ptuju, a ta gre nato v roke pridelovalcem (po vsem svetu), ti pa potem pridelujejo semenski material za trg, na katerem ta semena kupimo tudi v vrečkah s slovenskimi imeni.
Tudi semenski krompir z domačimi imeni pogosto pridelajo tam, kjer je ceneje in bolj varno zaradi bolezni. Po ocenah poznavalcev manj kot odstotek vseh uporabljenih semen zares pridelajo v Sloveniji.
Tujci na vašem vrtu
Kako se bo semenski material, ki je zrasel v rastlinjakih na Nizozemskem, znašel na slovenskih tleh, pa je vprašanje, s katerim si pridelovalci semen ne belijo glave.
Tam, kjer delajo strojno in sledijo le dobičku, dejansko večino dela opravijo stroji. To pomeni, da opazovanje rastlin, izločanje neustreznih, selekcija semen z najboljših rastlin in izbira semen z najboljšega mesta na rastlini ne pridejo v poštev.
Strokovnjaki so nam razkrili še eno bližnjico: da glave zelja ne zgnijejo čez zimo, jih pozno posejejo, da zimo dočakajo le v obliki listov, tako takšne rastline spomladi zacvetijo in je cenejše pridelati seme. Pozabili so le, da bo zelje, ki je zacvetelo, ne da bi pred tem naredilo glavo, zelo verjetno tudi v naslednji sezoni »pozabilo«, kako se delajo trde in kompaktne glave.
Brez lastnih semen ne bo samooskrbe
Vse več je ljudi, ki se zavedajo, da brez lastnih semen ne bo samooskrbe. Vsi doživljamo podobno – to, kar vznikne iz domačih, avtohtonih, tradicionalnih semen, je veliko bolj vitalno, zdravo in odporno.
Pot do domačega semena pa ni preprosta. Vaši babici je bilo lažje. Cela vas je gojila le eno sorto zelja ali fižola, zato so se lahko nekatere sorte ohranile neskrižane skozi stoletja.
Danes pa je obilje na vrtu dejansko zelo otežilo pridelavo lastnih semen. Treba je vedeti, kaj je samooprašno, kaj potrebuje opraševalca, kaj se lahko križa, kdaj in s katerega dela rastline seme pobrati itd.
Člani društva Samooskrbni.net v sodelovanju z Eko civilno iniciativo Ekoci in Semenjalnico želimo čim več znanja in starih sort rešiti pred propadom. Zato se povezujemo, načrtujemo skupne aktivnosti, pospešujemo prenos znanja, pripravljamo pobude za MKGP itd.
Na blogu Samooskrbni.net lahko najdete več informacij, kako se pravilno lotiti pridelave in pridelati kakovostno seme.
Najboljša naložba za prihodnost
Ko so to vprašali enega finančnih strokovnjakov, je brez obotavljanja dejal – prijatelji.
V negotovih časih je povezanost najboljša varnost. Posameznik je ranljiv, sam ne zmore veliko in tudi njegovo znanje je omejeno. Modrost, izkušnje in mišice tudi ne gredo skupaj, zato smo najboljši, ko sodelujemo. Združeni zmoremo veliko več, hitreje in lažje.
S to miselnostjo v Sloveniji že poteka veliko različnih projektov, ki omogočajo, da se ljudje spoznavajo, povezujejo, izmenjujejo izkušnje in znanje. Dobra stran vse večjega zavedanja, ko smo priča tektonskim spremembam na vseh področjih življenja, je brca, da pospešimo tempo.
Marsikaj smo uspešno pozabili, izgubili ali uničili v pičlih nekaj desetletjih. Ponovna graditev zahteva več časa kot uničenje, je pa mogoče, nujno in hkrati navdihujoče za vse, ki so se odločili stopati po tej poti.
Preberite tudi:
Hvala, ne gremo se več!
POBUDA NVO: Kako pospešiti ohranitev slovenskih semen
Kaj bomo jedli jutri?
