Lahko bi rekli, da je koronavirus nekaj najboljšega, kar se je zgodilo našemu okolju. Vsaj za trenutek. Žal je bil rezultat – zmanjšanje globalnega ekološkega odtisa – izsiljen, namesto da bi bil plod skupnih načrtnih prizadevanj človeštva. Pa vseeno: po ocenah organizacije Global Footprint Network bo letos dan ekološkega dolga »šele« 22. avgusta ali dobre tri tedne pozneje, kot je bil lani.
Dan ekološkega dolga je dan, do katerega človeštvo porabi toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna obnoviti v tekočem letu, od tedaj do konca leta pa Zemljani živimo »na kredit«. Z viri, ki jih jemljemo zanamcem. Lani je bil svetovni dan okoljskega dolga 29. julij, v EU 10. maj, v Sloveniji pa 27. april (Slovenija postaja potratnejša od povprečja EU). Skrb vzbujajoče je, da mejnik nastopi vsako leto bolj zgodaj. Na svetovni ravni se je obdobje »dobroimetja« v zadnjih 20 letih skrajšalo za dva meseca. Vse večja globalna poraba povzroča krčenje gozdov, erozijo tal, izgubo biotske raznovrstnosti in kopičenje ogljikovega dioksida v ozračju. To pa vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov.
