Kako vemo, kdaj so naše rastline lačne, in kako jim pomagati do nemotene rasti? Večina ljudi ne ve niti tega, kako iz zaužite hrane izgrajujejo lastna tkiva, torej ne preseneča, da ne poznajo niti prehranskih potreb rastlin.
Gnojenje ne reši vsega
Splošno znano je, da vrtičkarji v želji, da bi bil pridelek čim bolj obilen in kakovosten, pogosto preveč gnojimo. Pa bo res? Preveč hrane otroke naredi predebele – podobno je pri rastlinah. Cilj samooskrbe ni šestkilogramska zeljna glava ali paradižnik, ki tehta kilogram. Če so tla pretirano gnojena, bodo rastline razvile zelo malo sekundarnih metabolitov, kar pomeni, da bodo vsebovale nekajkrat manj antioksidantov in vitaminov, kot če bi rasle v naravnem ritmu. Poleg tega so rastline, ki zrastejo prehitro, vaba za škodljivce – stvarstvo jih nadnje pošlje z namenom, da bi upočasnili njihovo rast. Zato se na listih, ki so mladi, zeleni in polni hranil, rade naselijo uši ali pa se z njimi sladkajo drugi škodljivci.
Če opazimo, da rastlina raste prehitro, je takšno »divjo« rast smiselno umiriti. Biodinamiki to počnejo s pripravki iz hrastovega lubja. Tudi koprive, za 24 ur namočene v vodi, pomagajo pri koncentriranju kalcija v listih, s čimer jih hitreje utrdijo in jih naredijo manj zanimive za škodljivce. Podoben učinek dosežemo s foliarnim škropljenjem Foliomaxa, mikroniziranega kamninskega praha, ki vsebuje obilo nemudoma dostopnega kalcija, magnezija, silicija in drugih hranil. Prav kalcij zelo hitro okrepi celične membrane in s tem ustavi rajanje škodljivcev.
Kakšen je pH tal?
Večina rastlin ni zmožna počrpati hranil, če jim pH tal ne ustreza. Zato nam borovnice ne bodo uspevale v alkalnih tleh, marelice pa ne bodo hotele rasti v kislih. Veliko ljudi opaža da jim kljub dobremu gnojenju paradižnik lepo uspeva, česen, čebula in zelje pa hirajo. Če znamo »brati« tla, nam hitro postane jasno, da je pH verjetno prenizek; za paradižnik to ni težava, za preostale tri rastline, ki zahtevajo bolj bazična tla, pa to pomeni resno oviro pri rasti. (Če še ne veste, kakšen pH potrebujejo posamezne vrtnine, si o tem lahko preberete v blogu Društva Samooskrbni.net.)
Z dodajanjem kamnite moke lahko pH tal vsaj delno korigiramo. Toda tega ne smemo početi na hitro, kajti sprememba kislosti ima vedno za posledico spremembe med očesu nevidnim prebivalstvom v tleh. Zato moramo tla razkisati postopoma: tako bodo imeli novi mikroorganizmi dovolj časa, da se udomačijo in zatem pomagajo našim rastlinam.
Tudi pri dodajanju biooglja moramo paziti, da je obogateno s koristnimi mikroorganizmi. V nasprotnem primeru bo za čas, v katerem se mikroorganizmi naseljujejo v aktivno oglje, njihova dejavnost v gredah še dodatno prizadeta.
Če ste čas za posipanje kalcijevih kamnin (npr. Kalcevita) zamudili, tega ni priporočljivo početi v rastni sezoni. V takem primeru je bolje poskusiti z dodajanjem zeolita, ki bo nase vezal veliko količino težkih kovin, tako da bodo naše rastline lažje črpale koristne rudnine.
Najmanj težav bomo imeli, če že pri izbiri rastlin ki jih nameravamo gojiti, upoštevamo pH tal. Pri rastlinah, ki jim ne ustreza, si lahko pomagamo tako, da jim lajšamo presnovo: zalivamo jih z mikroniziranim kalcijem ali pa foliarno uporabljamo tovrstne pripravke. Dobro se obnesejo tudi pripravki na osnovi alg.
Lačne zaradi suše?
Rastline morajo hranila raztopiti, še preden jih zaužijejo, zato jih suha tla ne morejo nahraniti. Tako med sušo obtičijo v razvoju, njihova vitalna energija pa začne upadati, zaradi česar so lahek plen virusov, bakterij in drugih škodljivcev. Črni madeži na paradižnikih niso zgolj znak pomanjkanja kalcija. Zelo hitro nastanejo tudi med sušo, ko rastlina ne more enakomerno črpati kalcija in kalija iz tal.
Priprava na sušo, s katero se bomo verjetno srečevali čedalje pogosteje, se začne z uporabo zastirk, negovanjem talnih mikroorganizmov in s pravilno vzgojo rastlin.
Zalivamo občasno, vendar obilno, po možnosti na območje korenin. Z vsakodnevnim zalivanjem »po malem« zgolj spodbujamo njihovo razraščanje tik pod površjem, kar rastlino ob vsaki pripeki še bolj ogrozi. Rastline, ki zaradi suše utrpijo stres, včasih potrebujejo veliko časa, da vnovič zaženejo rast. Spet druge zaradi ogroženosti skrajšajo čas vegetacije in gredo takoj v cvet, da čim prej ustvarijo seme in tako poskrbijo za nastanek nove generacije.
Ne čakajmo, da se na rastlinah pokažejo vidni znaki ustavljene rasti. Ukrepamo takoj, ko nastopi suša. Če nimamo dovolj vode, da bi ustrezno navlažili tla, si lahko pomagamo tako, da rastlinam potrebna hranila dovajamo prek listov.
Za ta namen biodinamiki redno krepijo rastline s koprivnim, rmanovim in kamiličnim čajem. Lani, v času največje suše, je na številnih slovenskih vrtovih potekalo tudi testiranje pripravka Foliomax.
Tisti, ki so ga preizkusili, poročajo, da jim je bil v veliko pomoč in da je bil pridelek na gredah, škropljenih s tem pripravkom, opazno večji, kakovostnejši in bolj zdrav. Nekateri so se tega lotili zelo temeljito in opravili tudi primerjalne poskuse.
Andrej Petrič iz Raven na Koroškem nam je oktobra lani poročal: »S Folimaxom sem zelo zadovoljen. Pridelke (kljub suši) pobiram še zdaj. V primerjavi s prejšnjimi, »normalnimi« leti, ko so mi rastline že zdavnaj prenehale uspevati, sem jim letos s tem izdelkom resnično pomagal. Opravil sem tudi preizkus. Dveh paradižnikovih sadik nisem škropil z Foliomaxom – njiju ni več, ostale pa še vedno uspevajo.«
Roberta Bunjevac iz Ruš pravi takole: »Zelo smo zadovoljni; že po nekaj dnevih je na vrtninah videti opazno razliko, nato pa še lep čas ostanejo v dobri kondiciji. Še ga bomo uporabljali.«
Alen Pirnat je izdelek preizkusil na polovici vinograda: »Med največjo sušo sem se odločil, da bom polovico površine škropil s Foliomaxom. Škropljenje sem ponavljal vsakih štirinajst dni. Zdaj mi je žal, da nisem poškropil vseh površin, saj je bila razlika resnično zelo opazna.« Več informacij ter izsledke znanstvenih in vrtičkarskih poskusov najdete na spletnem naslovu foliomax.si.
Več humusa, manj težav
Dolgoročno največ težav (sebi in rastlinam) rešimo tako, da negujemo tla in krepimo koristne mikroorganizme, s čimer poglabljamo humozno plast, v kateri bodo naše rastline razvijale čedalje globlje korenine. Prav zato v Društvu Samooskrbni.net veliko pozornost posvečamo različnim metodam kompostiranja, fermentiranju kuhinjskih odpadkov in izdelavi domačih pripravkov, s katerimi krepimo talne mikroorganizme, ti pa našim rastlinam zagotavljajo najboljšo možno hrano.
To je proces, ki se ne zgodi v nekaj dneh ali v eni sami sezoni. Toda vsak napor se obrestuje in zagotavlja najboljša izhodišča za dolgoročno samooskrbo. Zato gojimo zadovoljne in zdrave rastline – za zadovoljne in zdrave ljudi.
Umetna gnojila in kakovost pridelkov
Kot ste lahko brali v priročniku Naravne rešitve za radiacijo, 
gnojenje z umetnimi gnojili uničuje koristne mikroorganizme v tleh, poleg tega pa dodatno radioaktivno kontaminira tla. Zato ne preseneča, da so na skoraj vseh območjih, na katerih poteka intenzivno kmetovanje, tla čedalje bolj zakisana. Tudi živila, pridelana na takšni zemlji, vsebujejo vse manj koristnih hranil in vse več neželenih snovi.
Kaj nabiramo aprila in maja?
- regratove cvetove,
- cvetove divje češnje,
- liste ozkolistnega trpotca za izdelavo sirupa,
- liste robide in gozdnih jagod,
- čemaž in čemaževe popke,
- hmeljeve poganjke,
- krebuljico,
- koprive,
- smrekove in borove vršičke,
- cvetne liste vrtnic.
Kdo ima poln vrt že aprila in maja?
Tisti, ki obvladajo samooskrbo 365 dni v letu, prav zdaj uživajo v brokoliju in cvetači, ki nastavljata glave, grah, ki so ga sejali iz sadik jeseni ali februarja, pa je tik pred cvetenjem. Solate iz sadik že delajo glave, gomoljni koromači pa se lepo debelijo.
Zaspali peteršilj, ki ga voluhar ni našel, je zdaj v polni rasti. Največ materiala za pesto pa nam te dni ponujajo čemaž, drobnjak in krebuljica. Tudi prezimljene paprike že odganjajo.
Se vam zdi, kot da berete znanstveno fantastiko? Razlika med polnim in praznim vrtom v aprilu se ne skriva v podnebju, temveč v znanju in dobrem načrtovanju.
