Je domača pridelava semen danes nuja ali le modna muha/odvečno delo v že tako kroničnem pomanjkanju časa?
Pobudnica in ustanoviteljica društva Samooskrbni.net, Sanja Lončar, nas je skozi vsa leta njenega delovanja ozaveščala, kako nujno je, da sami vzamemo vajeti v roke in poskrbimo za vse nivoje našega bivanja. Ker se naša samooskrba oz. lastna prehranska varnost začne pri semenu, smo znotraj društva pred dobrim letom ustanovili semenarsko sekcijo. Zanimanje med člani je bilo kar veliko, takoj se je semenarski sekciji pridružilo okoli 100 članov, od katerih se bolj poglobljeno ukvarja s pridelavo semen okoli 40 članov.
Zakaj pridelovati svoje lastno seme, če ga lahko vsako leto kupimo na trgu
Danes, ko so semena pogosto v rokah velikih semenarskih podjetij (kjer so fitofarmacevtska sredstva in uporaba genskih tehnologij stalna praksa), je znanje o pridelavi lastnega semenskega materiala že pravzaprav nujno. Vendar se običajno zalomi pri pomanjkanju znanja in izkušenj.
Dober nasvet je vreden zlata – in prav to je eno osnovnih poslanstev našega društva Samooskrbni.net, kjer vam znotraj posamičnih timov, ki delujejo po vsej Sloveniji, predajamo vse potrebno znanje in izkušnje. V praksi vam pokažemo ne le, kako pridelati svojo hrano, temveč tudi, kako pridelati svoje lastno seme.
Zakaj je lastno seme tako pomembno
Samooskrba z lastno zelenjavo je povsem odvisna od semen, ki jih imamo na voljo za setev in vzgojo sadik. Domača semena niso le vir hrane, temveč tudi genski zaklad, ki se je skozi generacije prilagajal našim tlom, vlagi, temperaturi in ritmu letnih časov. Takšne rastline so bolj odporne proti boleznim in podnebnim spremembam, hkrati pa ohranjajo pristne okuse, ki jih v komercialnih sortah vse teže najdemo.
Ni vsako seme, ki ga pridelamo, uporabno za nadaljnjo pridelavo
Včasih nas križanja ne motijo in bo to, kar pridelamo, vsaj približno to, kar smo si želeli (paradižnik, paprika, solate …). Pri nekaterih rastlinah pa je križanje izrednega pomena in je bolje, da semen sploh ne poberemo, če jih nismo pravilno pridelali – takšne so npr. buče. Na vrtovih gojimo tako okrasne kot jedilne buče, ker pa se buče se zelo rade križajo, lahko jedilna buča postane neužitna!
Zato je treba poznati vse osnove in pasti pridelave semen, da si bomo lahko pridelali zdravo hrano. O tem, kar gre lahko narobe pri različnih sortah in katera semena lahko pridelujemo sami, imamo v naši spletni knjižnici veliko predavanj naših odličnih predavateljev in praktičnih izvajalcev.
Semenarstvo je ključna dejavnost našega društva
Ob koncu vrtnarske sezone – ki se v resnici nikoli ne konča, je čas, da naredimo pregled naših semenarskih dosežkov na vrtovih. Uspelo nam je že pridelati lastna semena enoletnih rastlin (špinača, redkvica, plodovke, začimbnice …), prav tako pa smo bili uspešni tudi pri dvoletnicah, ki zahtevajo mnogo več znanja (korenje, pastinak, repa, koleraba, zelje, brstični ohrovt …). Semena zanje je kupilo društvo, da imamo konec sezone dovolj velik nabor semenic, ki jih bomo spomladi združili po vrstah in jih v dovolj velikem številu semenili, da bodo semena vitalna in imela dovolj pester genski zapis. Kajti prav to je ključno, da se rastlina ne izrodi in se prvotni zapis ohranja.
In ko končno pridelamo svoje seme …
… naše delo še ni končano. Različna semena potrebujejo različne načine čiščenja, odbiranja in shranjevanja. Za ene potrebujemo celo proces fermentacije, za druge zadošča že hitro pranje in sušenje, tretjih pa ne smemo prati in jih lahko čistimo le s suhimi metodami. Težja semena lahko izpihamo, lažja pa potrebujejo povsem drugačne pristope. Vse to se učimo znotraj semenarske sekcije oz. delimo svoje znanje v naši knjižnici na portalu Samooskrbni.net.
Semenarski dnevnik
Z vzgojo lastnih semen primarno ustvarjamo svojo banko semen. Ker ljudje nimajo več potrebnega znanja, kako seme pridelovati, kako ohraniti kakovostne sorte in kako to iz leta v leto celo izboljševati, smo znotraj semenarske sekcije društva oblikovali svoj Semenarski dnevnik, v katerega sproti zapisujemo dogajanje pri pridelavi in semenenju. Dnevnik je plod razmisleka in dela več oseb z namenom, da nam bodo vpisani podatki v orientacijo in pomoč pri semenenju, ko bomo ugotavljali, kako, kje, kdaj pridelati najbolj kakovostno seme. Vnašamo podatke za vsako seme, vrsto in sorto posebej, lokacijo obdelovalne površine, čas setve po biodinamičnem koledarju, klimatske razmere, škodljivce, stopnjo kaljivosti in torej moči semena … Vse to nam utegne biti v veliko pomoč v naslednjih sezonah semenenja.
Rezultati
Na zadnjem letošnjem srečanju članov sekcije smo skupaj odgovorno ocenili semena, jih zbrali za naslednjo sezono ter razdelili vse semenice v hrambo članom, ki imajo za to pogoje. Vsak semenar si je, preden se je odločil ohranjati semena, odgovoril na glavna vprašanja, na katera bo pozoren, in si ustvaril tudi lastne cilje ter previdnostne ukrepe za sušenje in shranjevanje.
Vsa semena čistimo ročno in tudi sadike presajamo ročno. Čez zimo bomo vsako seme testirali na kaljivost. Pazili smo, da so bila ob pobiranju dovolj zrela in suha, kar je pogoj za dobro kakovost. Manjša moč semen namreč lahko povzroči manj odporne ali celo deformirane sadike, ki bodo manj tolerantne na stresne dejavnike. Suhe posevke je bilo treba pobrati, ko so se semena pričela ločevati od matične rastline, in jih kasneje do konca posušiti, a ne presušiti.
Ustvarili smo toplo, povezano in navdihujoče vzdušje, v katerem vsak od nas pušča svoj osebni pečat. Ta trenutek imamo že viške semen, ki si jih z veseljem izmenjujemo. Letos smo semenili 32 različnih sort zelenjadnic, s tem pa smo si zagotovili semena za prihodnjih pet let.
Takšna je začetna pot sonaravnega vrtnarja, torej tudi semenarja, ki se ne osredotoča na to, kako bo od rastline dobil največ, izkoriščal njo in zemljo ter tekmoval z naravo, pač pa, kaj dobrega bo naredil zase, za prst, za rastline, za svet.
Viri:
Miša Pušenjak: Semenarstvo: Kako pridelati kakovostno seme, Kmečki glas, 2021
Anton Komat: Zemlja, voda, seme, Buča, 2017
Ana Vovk: Rodovitna prst, Kmečki glas, 2025
Preberite tudi:
Semenska vrečka ali loterijska srečka?
Od kod prihajajo »slovenska« semena?
Duhovne in materialne koristi samooskrbe
