Kako zaščititi pridelek pred strupi iz zraka?

Disease of leaves and peach vines close-up of damage to rot and parasites. The concept of protection of an industrial peach garden

Naše rastline se bodo ob težavah, ki jih prinašajo klimatske spremembe, vsakodnevno srečevale tudi s čedalje več škodljivimi sevanji in nanodelci, ki so posledica geoinženiringa, suše, sežiganja odpadkov … Zaradi naelektrenega ozračja med jedrskimi velesilami bomo veseli, če se tem obremenitvam ne bodo pridružili še strupi iz zraka, t.i. radioaktivni oblaki.

Ali sploh lahko pomagamo rastlinam, da bodo kljub vse zahtevnejšim razmeram rasti še naprej vitalne?

Naša presnova je zelo odvisna od stanja našega mikrobioma, enako pa velja tudi za rastline. Če prisluhnete predavanjem in delavnicam ddr. Ane Vovk, izveste, zakaj rastline, ki rastejo v kislih in osiromašenih tleh, posrkajo veliko več aluminija in težkih kovin, kot če rastejo v prsti, ki je bogata z mikroorganizmi in ima normalen pH (od 6 do 7). Prav zato se na konvencionalno obdelovanih njivah, na katerih so z grobo obdelavo in uporabo številnih strupov prst zakisali in jo oropali mikroorganizmov, težke kovine, aluminij in radioaktivne snovi v rastlinah kopičijo veliko hitreje kot na naših vrtovih. Kmetje z umetnimi gnojili nenehno vnašajo v tla tudi radioaktivne snovi (niste vedeli?), zato so merljive razlike v kakovosti živil iz leta v leto izrazitejše.

Zdrava in nezakisana prst je edino zagotovilo, da bo tudi hrana, ki jo boste vzgojili, najboljše, kar je mogoče pridelati na tem planetu. Zato se ne ozirajte preveč v nebo, saj za to še ne poznamo rešitev. Svojo pozornost posvetite predvsem izboljševanju tal, zastiranju, kakovostnemu kompostiranju, pa tudi uporabi fermentov, efektivnih mikroorganizmov, gnoja iz roga, vermikompostnih čajev … Če bodo tla zdrava, bodo zdrave tudi naše rastline.

Zakaj ne smemo dodajati apna

Apno resda hitro dvigne pH-vrednost prsti, vendar obenem pomori številne mikroorganizme, brez katerih bodo naše rastline ostale lačne. Namesto apna lahko tla izboljšujete z dodajanjem drobno mletih kalcijevih kamnin, vendar prst potrebuje nekaj mesecev, da se življenje v tleh reorganizira, mikroorganizmi pa dodane kalcijeve delce vgradijo v svoj sistem.

Se rešitev skriva v mikronskem prahu?

Sodobne tehnologije, ki omogočajo, da minerale zdrobimo do ravni mikronskih delcev, omogočajo, da tlom in rastlinam dodajamo mineralno podporo v obliki foliarnega pršenja. V prejšnji številki smo že omenili eno od temeljnih knjig biodinamike, Secret of the soil avtorjev Petra Tompkinsa in Christopherja Birda (v hrvaškem prevodu: Tajni život tla).

Že na začetku so poskusi z uporabo mikroniziranega prahu prinesli domala čudežne rezultate. Tako so pred štiridesetimi leti poročali, da bi lahko zdravje in rodovitnost prsti reševali ob pomoči mikroniziranih alkalnih kamnin. Še daljša je zgodovina uporabe mikroniziranega prahu v ZDA, kjer je Charles Head na zelenjavi preizkušal blagodejnost kamnitega prahu, ki ga je poimenoval azomit (minerali od A do Z). Head je že takrat, pred stotimi leti, ugotavljal, da tla trpijo zaradi skrite lakote, ker jim primanjkuje mikroelementov in katalizatorjev. Ko pripeljemo manjkajoče »člene«, celotna presnova v tleh in v rastlini steče »na polno«, kar se kaže tudi v obliki boljšega zdravja in bujne rasti rastlin.

Čeprav so raziskovalci uporabljali različne kamnine, je bilo vsem njihovim uspehom skupno to, da so uporabljali zelo mikronizirane oblike kamnin – tako fin prah, da ga lahko primerjamo z otroškim pudrom. Mikronizacija, ki je bila nekoč odvisna od naravnih sil, zaradi česar so bile pridobljene količine tovrstnega prahu zelo omejene, je po zaslugi sodobne tehnologije zlahka dosegljiva.

Na spletni strani Foliomax si lahko preberete povzetke številnih raziskav, ki jih že več kot desetletje izvajajo na različnih kulturah in na različnih koncih sveta, vse pa govorijo o izjemnem povečanju pridelka. Poskusom, ki so jih doslej izvajali na velikih, konvencionalno obdelovanih površinah, se bodo letos pridružili tudi vrtičkarji.

Člani društva Samooskrbni.net bodo to sezono opazovali delovanje Foliomaxa na različnih pridelkih in na različnih lokacijah po Sloveniji. Upamo, da bo naša kolektivna knjižnica znanja kmalu bogatejša za nova koristna spoznanja, naše shrambe pa še bolj založene z zdravimi pridelki.

NPK in radiacija

Kot lahko preberete v priročniku Naravne rešitve za radiacijo, se količina radioaktivnosti v živilih zelo razlikuje, v odvisnosti od tega, na kakšnih tleh so bila vzgojena. S površin, gnojenih z NPK-gnojili, prihajajo tudi živila z nekajkrat večjim izmerjenim sevanjem kot pri zelenjavi, pridelani na ekoloških njivah in naših vrtovih. Ker v poročilu o obsevanosti iz leta 2019 lahko preberemo, da odrasla oseba v Sloveniji kar 45 odstotkov količine sevanja dobi z uživanjem zelenjave, je očitno vse pomembnejše, kje in kako je bila vzgojena zelenjava, ki jo bomo zaužili.

V rekah ob kmetijskih površinah so izmerili nekajkrat večjo obremenjenost s sevanji kot v gorskih predelih. Če bi se obstoječim obremenitvam pridružila še kaka večja kontaminacija iz ozračja, bi se znašli v velikih težavah. Toda ne vsi! Če so naša tla zdrava in če v primeru težav rastlinam nemudoma pomagamo s hitro razpoložljivimi kalcijevimi pripravki, lahko zelo omejimo vsrkavanje težkih kovin, kar je dober izhod v sili.


Preberite tudi:
V kakšni formi je vaš vrt?
Ali obstaja protistrup za težke kovine iz ozračja?

Prejšnji članekSamooskrba – vzgoja zelišč naj bo prva izbira
Naslednji članekObnovljeni prenosniki pomagajo ohranjati naravo

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj