Iz slabega semena zrastejo le težave

Sequence of a seedling growing in the dirt.

V večini priročnikov za vrtičkarje ni napotkov o vzgoji semen. V otroških knjigah biologije učijo, da rastlina zraste in naredi seme, ki ga poberemo in spet posejemo. Enostavno, vendar ne deluje.

Večina vrtnin naredi semena, iz katerih naslednje leto vzklije nekaj, kar je daleč od tistega, kar bi radi videli. Delno za to poskrbi industrija semen, ki bi nas rada prisila, da semena vedno znova kupujemo. Umetno obdelane rastline niti ne zmorejo narediti dobrega semena. So kot petarda, ki zmore le en pok. V njih ni toliko moči, da bi s svojo vitalnostjo naredile seme in s tem omogočile, da se krog znova zavrti. Rastline iz semen teh rastlin so, milo rečeno, čudne.
Naša tehnologija lahko naredi robote, ki se sprehajajo po Marsu, vendar vsa naša razvita biotehnologija ne zmore narediti tistega, kar so civilizacije pred nami že poznale. Seme pšenice (imenovali so jo Oziris), ki so ga našli v egipčanskih piramidah, je vzkalilo po 4.000 letih. In še več, iz enega semena je zraslo 40 klasov in na vsakem je bilo povprečno 150 zrn. Torej 6.000 zrn iz enega semena! Ta dokaz superiornosti starih civilizacij lahko vidite v raziskovalnem centru Marie Thun, kjer so pšenico Oziris ponovno vzgojili in jo še naprej obnavljajo z enakim uspehom.

Zlata sredina!

Maria Thun se že več desetletij ukvarja z raziskovanjem žlahtnjenja semen. Ugotovili so, da ima največ življenjske energije plod, ki je obran s sredine rastline (npr. visoki fižol, paradižnik in podobno). Ko pobiramo seme, je najbolje pobirati semena na sredini (npr. šesta vrsta v klasu žita; zrna, ki so v sredini grahovega in fižolovega stroka, seme, ki je na sredini bučke in podobno). Tudi pri regeneraciji krompirja se je pokazalo, da so bile najboljše rastline vzgojene iz očesca, vzetega na sredini rastline.

Seme bo najboljše, če ste rastlino vzgojili do polne zrelosti v skladu z biodinamičnim setvenim koledarjem: npr. korenček ste posejali in obdelovali na dan za korenino, solatnice na dan za list in podobno. Ko je rastlina dosegla svojo zrelost, pa jo začnete obdelovati le na dan za plod/seme. Tako se vsa energija počasi nabira v semenu. Poskusi Marie Thun so pokazali, da rastline ni priporočljivo od samega začetka obdelovati na dan za seme!

Ni semena brez korenine!

Na kakovost semena vpliva veliko faktorjev. Med njimi je globina koreninskega sistema, ki ga rastlina lahko razvije. Poskusi so pokazali, da imajo rastline, ki razvijejo plitke korenine (kar so vse umetno gnojene rastline), zelo slaba semena. Zato biodinamiki uporabljajo preparat gnoj iz roga, ki omogoča da npr. korenček in čebula oblikujeta korenine več kot meter in pol globoko.

Kaj je tisto, kar rastline dobijo v globini in česar ni na površju? To so kamenine in kristali, ki, ob delovanju planetov, rastlini dajejo posebno energijo,  potrebno za oblikovanje dobrega semena.

O tem ne slišimo pogosto, zato se  mogoče zdi nenavadno. Vplive lune vidimo v plimi in oseki in pritisku vode v rastlini. Zato jih sprejemamo kot realne. Enako je z vplivi sonca. Delovanja ostalih planetov ne vidimo z golim očesom, vendar to ne ovira njihovega delovanja. Celo uradna znanost priznava, da imajo planeti vlogo pri delovanju določenih mineralov. Tako v času spomladanskega enakonočja pod vplivom Saturna v rastlinah delujejo procesi kalcija. Takrat zacveti regrat, ki v sebi nosi veliko kalcija.

Ko pride sonce pred ozvezdje Ovna (18. 4. do 14. 5.), deluje iz okolja predvsem silicij (takrat ga je naenkrat v rastlinah več kot ponavadi). Ko gre sonce pred ozvezdje Bika (14. 5. do 21. 6.), imamo v tleh najmočnejšo vezavo dušika. Ne preseneča, da takrat naši vrtovi kar podivjajo v rasti.

Naša tla potrebujejo bazalt

Na kakovost semen vpliva tudi struktura tal. Kamninska podlaga v Sloveniji je kalcij. Naša rodovitna zemlja je nastala iz gline, ki je posledica razpada kalcija. Po razvrstitvi epoh v nastajanju zemlje, kot jih je predstavil dr. Rudolf Steiner, so slovenska tla nastala v tretji epohi. Našim kamninam manjka tisto, kar so tla našega planeta dobila v četrti epohi – to so kristalne snovi. Če želimo pridelati zdrava semena, je zato treba elemente iz četrte epohe dodajati. Najbolj priporočljiv za naša tla je bazaltni pesek premera nekaj milimetrov.

Za konec pa še ena nekoliko bolj nevsakdanja ugotovitev. Čas od 24. 12. do 6. 1. ima pri regeneraciji semen posebno vlogo. Če semena v tem času shranimo v dobro zaprtih kozarcih in jih zakopljemo v zemljo, bodo v času planetnih postavitev, ki so prisotna v tem času, nabrala veliko novih moči za prihodnost.

Delo s semeni zahteva veliko znanja in potrpljenja, vendar bomo imeli toliko manj opravka z odpravljanjem bolezni, za katerimi trpijo rastline, vzgojene iz “oslabelih” semen, kolikor bolj se bomo s semeni potrudili.

Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki se zavedajo pomena ohranjanja kakovostnih avtohtonih semen. Če dobri volji dodamo še nekaj potrebnega znanja in izkušenj, bo rezultat še boljši.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj