Da strupi padajo z neba, ni več nobena skrivnost. Še vedno ne vemo, kdo in s kakšnim namenom financira obsežno zastrupljanje neba, vemo pa, da iz »koprenaste oblačnosti« prihaja na tla vse več težkih kovin; aluminija, stroncija, barija in drugih snovi, ki iz dneva v dan povečujejo toksično breme, ki smo mu izpostavljeni ljudje, tla in voda.
Uradno povečevanja koncentracij teh snovi ne spremlja nihče. V okviru zadnje razpoložljive raziskave, dostopne na MKGP (Raziskava onesnaženosti tal Slovenije, 2008), so spremljali koncentracije arzena, kadmija, kroma, kobalta, bakra, fluoridov, cinka, vanadija, selena, talija, svinca, niklja, mangana, živega srebra in molibdena. Izsledke si lahko preberete tukaj.[1]
Ko hudič dobi mlade
Če so tla že zakisana in obremenjena s težkimi kovinami, bodo aluminij in drugi strupi iz ozračja nanje delovali še močneje. Kisla tla, pa tudi tla, obdelana s pesticidi in z umetnimi gnojili, namreč pospešijo vsrkavanje aluminija, zaradi česar iz takšnih tal prihajajo veliko bolj obremenjeni pridelki. Umetna gnojila so že sama po sebi nizkoradioaktivna, poleg tega pospešeno topijo aluminij v tleh, ki ga rastline vsrkavajo veliko lažje, kot če bi rasle na tleh, ki niso zakisana.
Korporacije se očitno ne nameravajo ukvarjati z vprašanjem, kako zmanjšati obremenitev s toksičnimi kovinami. Nasprotno – pospešeno patentirajo semena, odporna proti čezmerno nakopičenemu aluminiju.
Bo naša samooskrba v vse bolj degradiranem okolju in ob vse večji izpostavljenosti mikrovalovnim sevanjem sploh mogoča? Nas bodo v resnici prisilili, da bomo vrtove zamenjali z zaprtimi prostori, s hidroponiko in s patentiranimi semeni velikih korporacij? Številni vrtičkarji opažamo, da se rastlinam godi podobno kot ljudem: njihovo zdravje je vse slabše. Če vemo, da so mikroorganizmi v tleh črevesna flora naših rastlin, od katere je odvisno, v kolikšni meri jim bodo dostopna hranila, je lažje razumeti, da težke kovine in aluminij, ki hitro uničujejo koristne mikroorganizme v tleh, povzročajo hiranje naših rastlin. Prav zato znanstveniki ugotavljajo, da se je zmanjšala tudi populacija mikroorganizmov, ki iz zraka vežejo dušik, zaradi česar rastline dodatno hirajo in so čedalje bolj odvisne od gnojil, ki jim jih moramo dodajati.
Tudi tla in rastline potrebujejo razkisanje
Že Alfred Vogel je pisal, da so rastline, ki jim je na voljo dovolj kalcija, odpornejše proti strupom in sevanjem iz okolja. Jedrski poskusi so pokazali, da od vseh živil na območju atomske eksplozije ostanejo užitna samo jajca, saj jih lupina ščiti pred sprejemanjem škodljivega sevanja. Številni vrtičkarji smo z uporabo gnojevke iz koprive in gabeza že preverili moč kalcija, ki čudežno okrepi rastline.
Očitno je nastopil čas, da spoznanja o močeh kalcija uporabimo za obsežnejše reševanje svojih obdelovalnih površin.
Sodobna tehnologija, s katero se lotevajo mikronizacije zeolita in nekaterih prehranskih dopolnil, se je izkazala kot primerna tudi za potrebe pretvorbe kalcija v obliko, ki je rastlinam nemudoma dostopna. Tako je nastal tudi Foliomax, fino mikroniziran naravni pripravek iz kalcita (sestavljajo ga kalcijev karbonat, magnezijev karbonat, silicij in drugih minerali v sledeh). Rastline ga »zaužijejo« kot odlično prehransko dopolnilo, ki jih razkisa in okrepi.
Večja količina kalcija v tleh obvaruje rastline pred vsrkavanjem škodljivih težkih kovin in hkrati spodbudi obnovo koristnih mikroorganizmov v tleh, ti pa nato poskrbijo za boljšo prehrano in odpornost naših rastlin. Magnezij je ključen za fotosintezo, zato njegovo pomanjkanje prepoznamo po tem, da listi izgubljajo barvo.
Mikronizirani kalcit zato deluje trojno – razstruplja tla, omogoča obnovo talnih mikroorganizmov in poveča dostopnost hranil, s tem pa izboljša zdravje in prehranjenost rastlin. Rastlina pridobiva tudi s tem, da je njena fotosinteza boljša, celične ovojnice pa okrepljene.
Seštevek vseh teh učinkov je na poskusnih poljih prinesel od 20 do 70 odstotkov boljšo letino. Doslej so največ poskusov opravili na poljščinah, saj je na poljih lažje opravljati primerjave s kontrolno skupino. Na Hrvaškem so poskusi, opravljeni na koruzi, pokazali, da je bil pridelek za 46 odstotkov večji kot v kontrolni skupini, in to že ob enkratni uporabi. Pri soji so s tremi škropljenji dosegli, da se je hektarski donos povečal za 1150 kilogramov. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi pri krompirju, sončnicah, tobaku in rižu. Ker Foliomax učinkuje na zdravje in rast rastlin, poleg tega pa izboljša njihove skladiščne lastnosti, ga čedalje pogosteje uporabljajo za gojenje vrtnin v rastlinjakih ter pri pridelavi semen.
Kakovost semenskega materiala se je v primerjavi s kontrolno skupino izboljšala s 87 odstotkov na 96 odstotkov. Mikronizacija omogoča, da z izredno majhnimi količinami dosežemo velik učinek. Foliomax uporabljamo tako, da 5 gramov prahu zmešamo z litrom vode, z mešanico pa vsakih 15 dni pršimo po listih rastlin.
Več mikroorganizmov, bolj zdrava tla
Tudi fermentirani komposti, zastiranje in škropljenje z biodinamični pripravki ali vermikompostnim čajem so dobri načini, kako nenehno izboljševati življenje talnih mikroorganizmov. Tako kot je sedež našega imunskega sistema v mikrobioti, velja tudi za rastline, zato bomo očitno morali poskrbeti, da bodo tudi te zaužile dovolj probiotikov.
[1] Znanstvene raziskave, ugotovitve, pričevanja pred ameriškim kongresom in druge dokumente najdete na spletnem naslovu www.geoengineeringwatch.org.
Preberite tudi:
Nas bodo zastrupili?
Kako pomembna je rodovitna prst, se najbolj zavedajo – bogati!
Potrpljenje vrtičkarjev na preizkušnji
