Čeprav statistika pravi, da se slovenska inflacija giblje pri 10 odstotkih, je za številne ljudi stvarnost povsem drugačna.
Kot vidite na grafu Evropske centralne banke, smo za hrano, pijačo in stroške bivanja novembra odšteli skoraj 20 odstotkov več kot lani. In še pri tem »košarica« praviloma obsega izdelke, od katerih številni obstajajo zgolj zaradi lepšanja »statistične košarice«.
Kako inflacija vpliva na to, kaj je v košarici
Sestave košarice Statističnega urada RS nam ni uspelo izbrskati. Tista, ki jo spremlja MKGP, ki primerja ponudbe različnih trgovcev, navaja petnajst izdelkov: pšenična bela moka, beli kruh, testenine, goveji in svinjski zrezki, piščančji fileji, mleko, tekoči jogurt, sir, maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor.
Kaj pa, če uporabljate pirino moko, rjavi sladkor, oljčno olje?
Kot lahko vidite v spodnjem grafu, področja, ki zadevajo slehernega človeka (hrana in bivanje) dosežejo uradno priznano inflacijo, ki se približuje 20 %.
In kako je potem uradna slovenska inflacija le polovica tega?
Statistični izračun upošteva, da so se nekatere storitve celo pocenile (npr. mobilna telefonija in izobraževanje), zato vas poskušajo prepričati, da se je vaše življenje podražilo le za 10 %.
Prav zanima nas, koliko izobraževanja in novih mobitelov so si privoščili vsi tisti, ki trenutno izbirajo med ogrevanjem in hrano.
Edina resnica je vaša resnica. Če imate kak star račun, ga primerjajte z najnovejšim: oglejte si cene enakih izdelkov in izvedeli boste, koliko vrednosti je v letu dni izgubil vaš denar.
Preberite tudi:
Česa nas je strah?
Hiperinflacija pred vrati?
Dilema 21. stoletja – svoboda ali varnost?
