Ali se aktivizem izplača?

    400

    Družabna omrežja so polna grajanja slehernega koraka katere koli oblasti. Nič ni mogoče doseči … Nič se ne izplača …Vsi so prodane duše …

    Pa so res?

    Drži, korporacijam je resnično uspelo zlobirati številne zakone, ki ustrezajo zgolj njihovim interesom. Poleg tega razpolagajo z denarjem, na katerega ni imuna ne znanost ne politika. Vseeno pa niso vsi enaki, in če ste preudarno izbrali župana in poslance, imate lahko sogovornike za marsikateri premik v dobro vseh.

    Če ne bi s skupnimi močmi ubranili pravice do reje perutnine brez nujne registracije, bi bil danes ta segment samooskrbe dodatno otežen. Ker nam je uspelo najti prave sogovornike ter argumentirano in vztrajno zastopati stališča civilne družbe, imamo zdaj izjemo, ki omogoča, da do 50 pernatih živali redimo brez potrebe po registraciji.

    Če ne bi bilo pritiskov – predvsem civilne iniciative EKOCI –, Slovenija danes ne bi imela svojega semenarskega centra.

    Tudi nepridobitna izmenjava semen, ohranjanje semenskih knjižnic in druge dejavnosti civilne družbe so dobile potrditev uradnih ustanov.

    Aktivizem civilne družbe

    V Sloveniji civilna družba na številnih lokacijah poskuša poiskati naravnejše rešitve za protipoplavno varnost. Dokaz, da je tudi to mogoče, je dogodek, ki so ga v Škofji Loki priredili Varuhi Sore. Tudi to je lahko zgled, da lahko civilna družba in občinska uprava skupaj iščeta rešitve in nista nujno na nasprotnih bregovih.

    Tudi prebivalci Savinjske doline so pred kratkim v ogromnem številu protestirali proti betonskim protipoplavnim zadrževalnikom ob Savinji. Milijardni projekti namreč težav ne bodo rešili, temveč bodo zgolj polnili žepe gradbenih lobijev in tistih, ki se napajajo iz takšnih infrastrukturnih projektov.

    V času, ko nam peščica parazitov poskuša prevzeti planet in nam vsiliti rešitve, od katerih bodo imeli koristi samo oni, lahko pravice človeka in narave ubrani zgolj močna civilna družba, sestavljena iz ozaveščenih posameznikov.

    Zato se nehajte spraševati, ali se izplača nekaj narediti, in začnite delati.

    Prihajajo časi, v katerih bodo samo dobro delujoče lokalne skupnosti zagotovilo osnovne varnosti in človečnosti. Povežimo se, spoštujmo se ter združimo moči pri konkretnem iskanju in uveljavljanju najboljših rešitev.


    Preberite tudi:
    Deset let štafete semen
    Od besed k dejanjem: Na krasu so posejali prve semenske kroglice
    Predlog ministrstvu za preučitev implementacije uredbe o registraciji reje malih živali

    Prejšnji članekPrehrana za razstrupljanje: kaj kažejo novejše raziskave
    Naslednji članekDendroterapija – zdravljenje z drevesi
    Irena Rotar je neodvisna aktivistka, gonilna sila Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije. Dala je pobude za toliko projektov, da bi potrebovali nekaj strani, če bi hoteli vse našteti. Verjetno jo najbolj poznate po gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, izmenjevalnicah, posvetih, dogodkih Ekofejst, Poligonu sonaravnih vrtov, Poligonu Zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu … Je tudi kmetica, svetovalka s področja permakulture, soavtorica priročnika Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni in še marsikaj.

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj