Zakaj COVID-19 bolj ogroža moške?

359
Sick man coughing and feeling cold and flu at home

Statistika umrljivosti nakazuje, da novi koronavirus ne udarja enako po obeh spolih. Po dostopnih podatkih je namreč v večini držav delež umrlih moških večji. Na Kitajskem je med žrtvami te bolezni 36 odstotkov žensk in 64 odstotkov moških, v Italiji 42 odstotkov žensk in 58 odstotkov moških, v Španiji 43 odstotkov žensk in 56 odstotkov moških … V povprečju je med smrtnimi žrtvami od 60 do 70 odstotkov moških.

Znanstveniki vzroka za tovrstne razlike med spoloma še ne poznajo. V iskanju odgovora na to vprašanje primerjajo moške in ženske hormone ter preučujejo razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. Pod drobnogled so vzeli tudi celične mehanizme pri moških in ženskih. Morda pa za odgovore sploh ni treba poseči tako globoko …

Že splošna statistika obolevnosti pokaže, da so pri moških bolj na udaru srce, ožilje, jetra in pljuča. Razlog za to, da ti organi pri moških propadajo hitreje kot pri ženskah, tradicionalna medicina pripisuje predvsem priučenim vzorcem in navadam. Ženske družba uči, da marsikaj »pogoltnejo«, potrpijo, ves čas skrbijo … Dovoljeno jim žalovati in se bati. Moški pa so vzgojeni, da ne smejo izražati žalosti in strahu – v nasprotnem primeru niso »pravi moški«.

Moški ne jočejo …

… toda to jih lahko drago stane. Vse zadržane solze se namreč kakor greznica nabirajo v pljučih, jih šibijo in lajšajo delo virusom, ki so v takem okolju še razdiralnejši.

Številne raziskave so pokazale, da posledično pri moških že v zgodnjem otroštvu nastaja dodaten pritisk v pljučih in srcu. Toda sčasoma moški razvijejo »ventil«, prek katerega svoje strahove in žalost preobrazijo v jezo in razkazovanje moči, vendar je prav ta mehanizem dolgoročno ubijalski, saj prispeva k poškodbam v celotnem sistemu obtočil in onemogoča normalno razstrupljanje.

To, kar uradna medicina razume kot povišan krvni tlak, povečano raven holesterola ali previsoko raven sladkorja v krvi, celostna medicina razume kot posledico vnetnih procesov v ožilju, ki se kažejo v obliki spremenjenih vrednosti posameznih snovi. Krivec ni holesterol, ta je le gasilec, ki je prišel, da bi vsaj za silo saniral vnetni proces in poškodbe, ki jih v telesu povzročajo druge snovi in procesi. Prav teh drugih snovi, ki škodujejo ožilju, pa je pri moških več. Preveč hrane, ki telo kisa in s tem povečuje neravnovesja v krvi; prevelika dehidracija (zaradi večjega izčrpavanja telesa, več zaužitega alkohola in kave …); večji vnos snovi, ki v telesu sprožajo oksidativne procese, več pokajenih cigaret, več hrane z žara …

Vse je mogoče popraviti!

Številni težave s krvožilnim sistemom in srcem razumejo kot danost, za katero ni druge rešitve, kot je dosmrtno jemanje zdravil. Morda nas bo pandemija, o kateri se zdi, da se še dolgo ne bo končala, spodbudila, da še enkrat premislimo o smiselnosti tovrstne strategije zdravljenja.

Statini imajo namreč več neželenih učinkov, med katere spadata tudi slabše delovanje imunskega sistema in nižja raven celične energije. Ko na silo znižujemo holesterol, ki je osnovni gradnik in varnostnik celičnih membran, tanjšamo svoje »obzidje« in povzročamo, da je dostopnejše za viruse.

Akcijski načrt za krepitev ožilja, srca in pljuč

Medicina priznava, da ne more veliko storiti, da ne boste zboleli. Vsi ukrepi so namenjeni predvsem temu, da trenutek, v katerem boste zboleli, poskuša prestaviti oziroma uskladiti z zmogljivostmi naših bolnišnic. Zato zgolj čakanje, kdaj bo virus potrkal na naša vrata, in skrivanje za domačimi stenami nista zadostna zaščita. Kljub učinkovitosti karantene ne smemo pozabiti, da se bo naš imunski sistem prej ali slej znašel na izpitnem zagovoru. Takrat ne bo pomembno, koliko ur ste preživeli z masko na obrazu in kolikokrat ste si umili roke. Štelo bo, v kakšni formi je vaše ožilje, kako deluje srce, v kakšni kondiciji so pljuča. Dobra novica je, da bi bili lahko vsi ti organi že v nekaj tednih v veliko boljši formi – če bi se le potrudili.

Vse šteje

Obstoječa vnetja, ki bi jih okužba s koronavirusom še dodatno razvnela, je koristno sanirati sistemsko. Večji vnosa maščobnih kislin omega-3 zelo prispeva k zmanjšanju dovzetnosti za vnetja. Telo bo maščobne kisline omega-3 najlažje uporabilo v oblikah EPA in DPA, seveda če pripravki, ki jih uživate, niso oksidirani (več o tem lahko preberete, če v iskalnik vtipkate omega-3).

Odpornost pljuč je neposredno povezana tudi z zalogo vitamina D, zato je nadvse pomembno izkoristiti poletje in z varnim sončenjem povečati njegove naravne zaloge – ali pa izbrati naravna prehranska dopolnila, s katerimi lahko dosežete podobno raven oskrbljenosti s tem zelo pomembnim vitaminom.

Antioksidacijsko zaščito pljuč in kondicijo ožilja lahko povečamo tudi s številnimi živili (drobnjak, česen, čemaž, kapucinke …).

Celično energijo lahko povečamo tudi z vnašanjem koencima Q10 ali še močnejšega primarnega koencima Q1 (NADH).

Verjetno opažate, da v novicah nenehno poudarjamo nujnost sanacije enega od glavnih virov tihih okužb – porušenega mikrobioma. Večina nevarnih oksidativnih molekul ubeži prav skozi stene vnetega in prepustnega črevesja, kar v ožilju povzroči razdejanje.

Med najboljše »domače zdravnike« pa zagotovo spadajo voda, zrak in kakovosten spanec.

Nenehno poslušamo, kako nas bo pandemija spremenila, kako nič več ne bo, kot je bilo. Morda pa bo »koronici« uspelo prepričati moške, naj spremenijo navade in opustijo razvade, ki lahko v primeru okužbe pripeljejo do velikih zapletov.

Prejšnji članekDovolj je bilo zapiranja in karanten
Naslednji članekAli res poznamo moč peteršilja?
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj