Kako naravno izboljšati koncentracijo in spomin ter se podpreti ob mentalnih naporih?
Pozabljivost, pomanjkanje koncentracije, hitra utrujenost ob mentalnih naporih so le nekateri znaki krhanja kognitivnih sposobnosti. Če ne ukrepamo ustrezno, nas na stara leta lahko čaka izguba samostojnosti. Poglejmo kaj možgane obremenjuje, kakšni so znaki tega ter kako jih lahko naravno podpremo.
Kaj obremenjuje možgane
Raziskava Univerze v Bostonu iz leta 2020 med pogoste vzroke za upad kognitivnih funkcij poleg genetike prišteva tudi življenjski slog in okoljske dejavnike. Povedano drugače: možgane obremenjujemo z vse bolj stresnim načinom življenja v vse bolj stresnem okolju.
Živimo v času največje eksplozije informacij v zgodovini človeštva, zato informacijska preobremenjenost zlahka presega posameznikovo sposobnost kognitivnega procesiranja. Temu se pridružuje še vse bolj prisoten »multitasking« doma ali na delovnem mestu (npr. sočasna vožnja avta in poslušanje webinarja).
Možgane dodatno preobremenjuje pomanjkanje telesne aktivnosti, spanja, počitka, sprostitve ter UM-miritve.
Škodi jim prekomerna izpostavljenost modri svetlobi ekranov in vseprisotnemu elektromagnetnemu sevanju.
Trpijo tudi, če zaradi dehidracije in slabe kakovosti hrane (preveč sladkorja, predelanih ogljikovih hidratov, alkohola …) ne dobijo vseh potrebnih hranil za funkcioniranje, zaščito, čiščenje in regeneracijo. Že samo uživanje hrane, bogate z antioksidanti, lahko zmanjša tveganje za kognitivne motnje do 25 %.
Možgane obremenjuje tudi kopičenje strupenih snovi (npr. živega srebra iz amalgama, pesticidov …), prisotnost mikrobov (EBV, borelija, kandida …) in parazitov ter številne kronične težave (npr. neravnovesje črevesne flore in puščajoče črevo, ki lahko vodi v puščajočo krvno možgansko bariero).
Kako vemo, da se možgani mučijo
Ko so možgani preobremenjeni, nam to pokažejo s krhanjem kognitivnih funkcij: s pešanjem spomina, pomanjkanjem pozornosti in osredotočenosti, občutkom megle v glavi, pojavom mentalne utrujenosti, zmanjšanjem delovne storilnosti, slabšanjem učnega uspeha … Že samo prevelika informacijska zasičenost lahko po oceni raziskovalcev vodi v neučinkovito delo, zmedenost, zamudo pri sprejemanju odločitev, pomanjkanje kritičnega vrednotenja informacij, izgubo nadzora nad informacijami, zavračanje komunikacije, pomanjkanje splošne perspektive, večjo toleranco za napake, tesnobo in stres.
Če možganom pravočasno ne prisluhnemo se krhanje kognitivnih funkcij lahko poglablja. Raziskave poročajo, da imajo osebe z blagimi kognitivnimi motnjami za 12 % večje možnosti, da se bo stanje razvilo v demenco, v primerjavi z zdravimi posamezniki.
Kaj lahko storimo
Najbolj pomembno je odpraviti čim več zgoraj navedenih dejavnikov, ki možganom povzročajo težave. Dodatno pa jih lahko podpremo z mnogimi naravnimi metodami in pripravki, o čemer lahko več preberete tudi v knjigi Naravne rešitve za možgane. Med vse bolj iskane naravne podpornike možganov sodijo tudi sinergijske mešanice nootropikov iz izbranih medicinskih gob, adaptogenih rastlin in vitaminov, ki možgane hkrati podpirajo na več nivojih. Ena takšnih sinergijskih mešanic za podporo možganskih aktivnosti je npr. Hifas Neuro.
Po naravnih nootropikih radi posegajo tudi študentje in vsi, ki se pri delu srečujejo z večjimi mentalnimi napori, saj na varen način, brez zasvojenosti, podpirajo zdravje možganov in spodbujajo kognitivne funkcije – izboljšajo mentalno pozornost, hitrost, osredotočenost, spomin, miselno zmogljivost in motivacijo. To dosežejo, ker dokazano podprejo oskrbo možganov z nevrokemikalijami (nevrotransmiterji, encimi in hormoni) in antioksidanti, izboljšajo oskrbo možganov s kisikom in hranili in/ali spodbujajo rast živcev.
Nabor nootropikov je zelo širok, mednje npr. sodijo levja griva, ginko, rožni koren, brahmi, ginseng, tobak, ašvaganda, šentjanževka, kisla višnja, kurkuma, ingver, fosatidil serin, L-teanin, L-tirozin, določeni vitamini skupine B in mnogi drugi.
Delovanje nekaterih nootropikov na možgane
Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) podpira prekrvitev možganov in vračanje spomina. Njegove učinkovine, ginkolidi, bilobalid in proantocianidini, so tudi močni antioksidanti in lovilci prostih radikalov. Raziskava (Barbalho, 2022) potrjuje podporo izvlečkov iz ginka na področju možganskih funkcij, prekrvitve, in to še posebej pri starejših.
Rožni koren (Rhodiola rosea)je poznan po nižanju mentalne utrujenosti in stresa. Glavni učinkovini rožnega korena sta salidrozid in rozavin. V raziskavi (Spasov, 2000) so izvlečki rodiole pokazali zmanjšanje mentalne utrujenosti in izboljšanje kognitivne hitrosti.
Brahmi (Bacopa monnieri) podpira zaščito možganov, spomina in kognitivnih sposobnosti. Novejše raziskave so kot glavni učinkovini označile bakozid A in bakozid B.Raziskava (Lopresti, 2021) potrjuje, da izvlečki bacope podpirajo vračanje spomina, fokus in ugodno delujejo na emocionalno počutje.
Levja griva (Hericium erinaceus) podpira regeneracijo živčevja, kognitivne funkcije in mentalno bistrost. Med njene glavne učinkovine z ugodnim delovanjem na možgane sodijo hericenoni in erinacini. Raziskava (Saitsu, 2019) razkriva, da izvlečki levje grive podpirajo spomin in kognitivne funkcije pri osebah z blago obliko Alzheimerjeve bolezni.
Fosfatidil serin podpira nevronsko komunikacijo in ohranjanje spomina. Sodi med pomembno hranilo za možgane, saj podpira učenje, kognicijo, koncentracijo, razpoloženje in druge duševne funkcije.
Vitamini B5, B6 in B12 so bistvenega pomena za sintezo nevrotransmiterjev, delovanje živcev, kognitivno stabilnost itd.
Čaga (Inonotus obliquus) še ni bila testirana kot nootropik, zato je še ni na uradnem seznamu nootropikov, ima pa zagotovo tovrsten potencial, saj ščiti možganske celice pred oksidativnim stresom in vnetjem. Sinergijsko delujoče učinkovine v čagi, ki podpirajo tudi možgane, so polisaharidi, triterpeni in betulinska kislina, melanin ter steroli in druge fenolne spojine. Raziskava (Gao, 2020) je pokazala, da imajo izvlečki iz čage močne antioksidativne in nevrozaščitne lastnosti, ki imajo potencial v preprečevanju kognitivnega upada.
