Hkrati s prvimi toplimi dnevi se navadno začne tudi kampanja ustvarjanja strahu pred sončnimi žarki. Najpogosteje boste slišali naslednje argumente v podporo izogibanju soncu:
Sonce povzroča melanom
Sončne opekline lahko povzročijo kožnega raka, vendar gre za eno od najmanj nevarnih rakavih obolenj. Melanom, ki je tudi ena od oblik kožnega raka, le da je veliko nevarnejši, pa se – verjeli ali ne – pogosteje razvije pri ljudeh, ki se premalo zadržujejo na soncu. In kar je še zanimiveje, melanom se pogosto razvije na predelih telesa, ki jih sonce le stežka doseže (med nožnimi prsti, v dimljah, na zadnjici …).
Več sončenja = več raka
Tudi ta trditev je napačna. Prav nasprotno, manj ko se boste sončili, večja je verjetnost, da boste zboleli za rakom. Prav zaradi izogibanja soncu večina ljudi v zahodnem svetu kaže znake kroničnega pomanjkanja vitamina D. Toda ker prav vitamin D dokazano zavira šestnajst oblik raka, njegovo pomanjkanje na stežaj odpre vrata degenerativnim spremembam v celicah. S pomanjkanjem vitamina D so povezane tudi številne hormonske težave, osteoporoza, astma, revmatoidni artritis, diabetes … Doslej so ugotovili, da vitamin D krmili več kot dva tisoč genov.
Raziskava, ki jo je Robert Koch opravil na štiri tisoč osebah različne starosti, je pokazala, da ima 57 odstotkov moških in 58 odstotkov žensk manj vitamina D, kot znaša kritična meja. Pri starejših od 65 let je takšnih kar 75 odstotkov (European Journal of Clinical Nutrition).
Na sonce le zaščiteni s kremo z visokim zaščitnim faktorjem
Ali ste vedeli, da številka UV-faktorja ne pomeni odstotka stvarne zaščite? UV-faktor 20 blokira 94 odstotkov UVB-žarkov, UV-faktor 30 jih blokira 96,7 odstotka, UV-faktor 40 jih zadrži 98 odstotkov, UV-faktor 50 pa 99 odstotkov. Povedano drugače: če uporabljate zaščitno kremo z UV- faktorjem 50, na kožo nanesete za 250 odstotkov več kemičnih snovi, dosežete pa samo za 4 odstotke večjo zaščito, kot bi jo dosegli s sredstvom za sončenje z UV-faktorjem 20.
Ker blokiranje UV-žarkov pomeni tudi blokiranje naravnega postopka tvorbe vitamina D, je koristno, če zaščitno kremo uporabite šele po tistem, ko ste že »zaužili« potrebni dnevni odmerek sončnih žarkov. Za povprečnega Slovenca, ki ni izrazito temnopolt ali izrazito svetlopolt, to pomeni, da je treba telo večkrat na teden za 15 do 20 minut izpostaviti soncu.
Naravni preparati ne ponujajo zadostne zaščite
Testiranje sredstev za sončenje je prilagojeno potrebam konvencionalne industrije, zato pri tem zgolj merijo moč filtra. Filtri v naravnih pripravkih ne delujejo izolirano, pač pa v sinergiji z naravnimi olji in drugimi snovmi, ki koži pomagajo, da nemoteno »prebavlja« sončno svetlobo, obenem pa milijo stres in blažijo vnetja. Največja prednost naravnih filtrov je v tem, da delujejo že na površini kože in se ne vmešavajo v kožni metabolizem tako kot večina kemičnih filtrov, ki v telesu delujejo kot hormonski motilci. Z uporabo certificiranih naravnih izdelkov boste obenem varni pred vnosom nanodelcev, ki jih zelo pogosto vsebujejo konvencionalni izdelki.
Namesto sončenja uživajte vitamin D v obliki dodatkov
Devetindevetdeset odstotkov tega, kar ponujajo na trgu, je sintezno pridobljen vitamin D, ki lahko povzroči enake težave, kot jih povzroča pomanjkanje tega vitamina.
Naravni vitamin D3, ki ga telo tvori ob pomoči lastnega holesterola in sprejetih ultravijoličnih žarkov, je najbolj aktiven in najbolj blagodejen. Obstajajo celo raziskave, s katerimi so dokazali, da uživanje sinteznih oblik vitamina D2 zavira normalno tvorbo vitamina D3. Veliko sinteznih oblik vitamina D vsebujejo živilski izdelki, na katerih piše, da so obogatena z vitaminom D (mleko, margarina, žita za zajtrk …). Končna bilanca je, da imamo zaradi uživanja teh izdelkov na koncu še manj vitamina D v obliki, ki jo telo potrebuje.
Veliko več o zmotah, povezanih s soncem, pa tudi o varnih načinih, kako zaužiti sonce, ne da bi pri tem škodili svojemu zdravju, si lahko preberete v priročniku Resnice in zmote o soncu.
Ne se hecat, prosim!
Moj mož je gradbinec, torej je bil veliko na soncu. Pred 8 leti je imel dvojni maligni melanom – na nadlakti. Ta teden so ponovno posumili na novega na stegnu. Direktno sonce mu škoduje – koža ga peče, tudi poleti nosi dolge rokave in hlače ter širokokrajen klobuk in sončna očala.
In moja starša sta močno občutljiva na sonce – že malo sončne svetlobe jima povzroči rdeče, srbeče izpuščaje in oteklino na obsončenem mestu. Prav tako se morata zakrivati. Na sprehod hodila le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, če le ni preveč sončno.
Predlani so tudi meni izrezali sumljivo znamenje – tik pred razvojem melanoma.
Torej, … ne se hecat s sončenjem!
Raziskave na katere smo se opirali pri članku navajajo da je število tistih, ki so zboleli, ker so bili izpostavljeni soncu, vedno bistveno nižje od tistih, ki so zboleli, ker so bili premalo na soncu. Ne trdimo, da je sonce varno za vse.
Zagotovo pa skozi leta preučevanja te teme ugotavljamo, da na prenašanje sonca zelo vpliva stanje pljuč in jeter. Večja je toksikacija v telesu, večje so tudi težave s kožo, ki deluje kot rezervni razstrupljevalni organ. Med poklice, ki močno obremenjujejo telo z mikroprahom in kemikalijami, sodi zagotovo tudi gradbeništvo. Večje je neravnovesje v telesu, večja je tudi občutljivost na sonce. Poznamo tudi številne primere, kjer je takšna občutljivost po obsežnem razstrupljanju celo izginila. In obratno, poslabšanje zdravstvenega stanja se pogosto kaže kot še večja občutljivost na sonce. Zelo bolni ljudje celo svetlobe ne prenesejo, kar ne pomeni, da je ta škodljiva.