Nova težava na obzorju?

asian scientist team use microscope in the laboratory

Kaj je nevarnejše, virus, ki ga še nismo povsem spoznali, ali bakterije, ki so že pretentale naše obrambne strategije?

O virusu, ki nas je opomnil, kako hitro nam lahko zdravstvena kriza postavi življenje na glavo, vemo iz dneva v dan več, število tistih, ki mu podležejo, pa je vse manjše. Na drugi strani se v ozadju, tiho in brez pozornosti medijev, razvija veliko večja nevarnost, ki jo bo še težje obvladati.

Vse več je namreč superbakterij, ki so odporne proti antibiotikom, zaradi česar nas morebitna okužba z njimi postavi v nerešljiv položaj. Ta težava je znana že dolgo in v Sloveniji vsako leto vzame veliko več življenj, kot jih je novi koronavirus. Več o tem si lahko preberete na spletnih straneh NIJZ. Tudi v Evropi zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, umira več ljudi kot v časih pred odkritjem antibiotikov.

Težava s superbakterijami se stopnjuje, posledice pa bodo verjetno veliko hujše, kot so bile v primeru novega koronavirusa. Bakterijske okužbe namreč zdravimo z antibiotiki, ti pa poleg bolezenskih bakterij uničijo tudi dobre bakterije v naših prebavilih, ki skrbijo za normalno delovanje telesa. Poleg tega se tudi bakterije učijo, zato je število tistih, ki so odporne proti antibiotikom, iz dneva v dan večje. Ker virusi veljajo za še »boljše učence«, ki se še hitreje prilagajajo in spreminjajo, vse to nakazuje, da strategija iskanja orožja PROTI mikroorganizmom vodi v slepo ulico.

Postanite neprivlačni

Iz zdajšnjih izkušenj in predvidevanj o tem, kaj nas čaka v prihodnosti, se je najpomembnejše naučiti, kako telo narediti neprivlačno za viruse, bakterije in glivice. Menim, da nas lahko dolgoročno reši samo to. Del inovativnega pogleda na okužbe je opisal dr. Knafelc (v prispevku Medicina, medicina, quo vadis?, ki je bil objavljen v nekaterih spletnih medijih), ki je predstavil nekoliko drugačno razmišljanje o mikrobiološkem dogajanju v človeku. Če to teorijo razumemo, se moramo vprašati, kaj pravzaprav antibiotik naredi z bakterijo in kaj se zgodi z njenimi deli, ko ni več v celoviti obliki. Morda kar izgine? Človeško telo dobro deluje in je odporno proti okužbam in vplivom okolja, kadar je v alkalnem stanju, tj. v stanju, v katerem telesni regulacijski sistemi niso preobremenjeni in lahko vzdržujejo telo, predvsem pa imunski sistem, v dobri kondiciji. Takoj, ko se to ravnotežje poruši, na to pa vpliva cela vrsta vzrokov, je telo preobremenjeno s kislinami in začnejo se razvijati različni simptomi in bolezni: povišan krvni tlak, kap, infarkt, artritis, sladkorna bolezen tipa 2, kislinski refluks, rak, kožna vnetja, zobna gniloba, granulomi, parodontalna bolezen …

V resnici ima vsaka nevnetna bolezen šest razvojnih stopenj, od katerih so prve tri praviloma v celoti ozdravljive, medtem ko je zdravljenje četrte, pete in šeste faze znatno težje. Žal je človekova narava taka, da začne konkretne rešitve iskati šele takrat, ko je že zelo pozno (v peti in šesti fazi), čeprav že veliko prej (v prvi ali drugi fazi) začuti, da nekaj ni v redu. Podrobna obravnava posameznih faz bolezni presega domet tega prispevka, ključno pa je vedeti, da je treba poiskati pomoč takoj, ko v telesu (tudi v ustih) začutimo kako dogajanje. Če se namreč okužimo z virusom ali bolezenskimi bakterijami, obenem pa imamo kako resnejšo bolezen, bo potek sicer nedolžne virusne ali bakterijske okužbe znatno težji in resnejši. Temu smo bili priča v zadnjih mesecih: posledice okužbe z virusom SARS-CoV-2 so bile najhujše pri bolnih ljudeh, torej pri ljudeh s porušenimi regulacijskimi mehanizmi ter z ustreznim okoljem za razrast virusov in bakterij.

Na svetu ne obstaja medicinski sistem, ki ne bi trdil, da so zdrava usta prvi pogoj za to, da je naše telo zdravo in nedojemljivo za okužbe, naš imunski sistem pa brezhibno delujoč. Parodontalna bolezen, granulomi, nekatere situacije z osmicami, amalgam in druge kovine v ustih, vse to so huda bremena za telo, zato jih je treba obravnavati resno. Po nekaterih podatkih naj bi imelo kar 70 odstotkov ljudi s telesnimi boleznimi vnetja v ustih, pri približno polovici od teh pa je zaslediti obremenitev s težkimi kovinami. Podatek iz istega vira pravi, da ima 92 odstotkov žensk z rakom dojke »mrtve« kočnike. Znano je, da ima 95 odstotkov Slovencev eno od oblik vnetja obzobnih tkiv, tj. parodontalno bolezen, in da ima vsak Slovenec v ustih 2,1 »mrtvega« zoba. Zdravljenje splošne telesne bolezni ne bo imelo pravega učinka, če imamo eno ali obe okužbi in/ali »sive« plombe v ustih. Pri okužbah v ustih zobo­zdravniki precej nekritično predpisujejo antibiotike, ki samo blažijo vnetje, vendar ga ne pozdravijo, zato v tihi obliki ostaja v ustih in slabo vpliva na vse telo.

Antibiotiki povzročajo odpornost mikroorganizmov in celo pospešujejo nastanek okužb z njimi. Protimikrobna odpornost je svetovni zdravstveni problem. Po podatkih zdravniške zbornice so zobozdravniki v Sloveniji leta 2016 predpisali 5,8 odstotka vseh ambulantno predpisanih antibiotikov oziroma 0,8 definiranega dnevnega odmerka (angl. defined daily dose, DDD) na 1000 prebivalcev na dan. Čeprav v primerjavi z drugimi evropskimi državami poraba antibiotikov v slovenskem zobozdravstvu ni prav visoka, se moramo zavedati, da poraba v zobozdravstvu predstavlja približno polovico vse bolnišnične dnevne porabe antibiotikov v Sloveniji.

V Ustni Medicini smo v zadnjih šestih mesecih testirali terapijo z ozonom, ki ima kar nekaj dobrih učinkov na telo. Še posebno dobro je njeno protivirusno in protibakterijsko učinkovanje, celo proti bakterijam, ki so razvile odpornost na antibiotike, pa tudi proti anaerobnim bakterijam. Ti procesi se odvijajo prek sinteze ROS (angl. reactive oxygen species) in LOP (angl. lipid oxidation products). Ozon so nam priporočili kolegi iz Švice, ki so z njegovo uporabo v celoti nadomestili uporabo antibiotikov, in zagotavljajo, da v zadnjih tridesetih letih niso predpisali niti enega. Bili so celo tako prijazni, da so nam posredovali pristop, ki so ga razvili v zadnjih desetletjih. Izredno pomembno je namreč molekularno znanje (s tem vas ne bom obremenjeval), ki pomeni, da znamo izbrati težavam ustrezno koncentracijo plina. Ozon v visokih koncentracijah deluje protibakterijsko, protivirusno in protiglivično, medtem ko v nizkih spodbuja celjenje ran. Njegova uporaba tudi na naši kliniki daje dobre rezultate, zato smo se odločili, da se že zdaj dejavno lotimo reševanja krize zaradi odpornosti bakterij, ki šele prihaja.


Priporočamo vam ogled oddaje Ugriznimo znanost.

Še več informacij pa na: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/e-izobrazevanja/zbornik_nujna-medicinska-stanja_2018.pdf?sfvrsn=77192c36_20.

Prejšnji članekMilina melise skriva v sebi veliko moč
Naslednji članekSkupnosti kažejo, kako se odzivati na covid-19, skrbeti za trajnost in podnebje

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj