Ste se kdaj vprašali, zakaj se pogosto počutite utrujene, imate težave s koncentracijo ali slabše okrevate po boleznih? Morda tiči razlog v pomanjkanju kisika. Kljub temu da je ta ključen za delovanje organizma, ga marsikdo ne prejme v zadostnih količinah, pa se tega sploh ne zaveda. Kakšna je njegova vloga pri zdravju možganov in drugih organov? Kako povečati njegov vnos in zakaj je hiperbarična komora ena izmed učinkovitih rešitev?
Kisik je življenjsko pomemben plin, ki ga telo pridobi z dihanjem. Ko ga vdihnemo, se najprej za nekaj časa zadrži v pljučih, nato pa ga drobni zračni mešički alveoli ponesejo v krvni obtok. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah ga prestreže in razporedi po celicah in tkivih. Kisik je ključnega pomena zato, ker pomaga nadomestiti odmrle celice, organizem oskrbuje z energijo in podpira delovanje imunskega sistema. Hrana, za katero običajno menimo, da je naš glavni vir energije, nam je dejansko daje le 10 %, medtem ko naj bi kar 90 % energije dobili s kisikom, navaja Barbara Černe v knjigi Zdravljenje s kisikom.
Pomanjkanje kisika najprej zaznajo možgani
Izmed vseh telesnih organov so od kisika najbolj odvisni možgani, saj porabijo kar 25 % vsega kisika, ki preide v našo kri. V možganih se namreč odvijajo številni procesi, ki zahtevajo veliko energije, kisik pa je potreben tudi za preživetje možganskih celic. Če nam primanjkuje kisika, bomo posledično lahko zaznali upad kognitivnih funkcij in splošno slabše počutje.
Takoj za možgani bodo zaradi pomanjkanja kisika lahko prizadeti srce in ledvice, kmalu zatem pa bodo na vrsti tudi drugi organi. Če nam primanjkuje kisika, celice ne morejo učinkovito odstranjevati strupov in odpadnih snovi, zato je telo bolj dovzetno za vnetja. Številne bolezni se tako razvijejo predvsem oz. tudi zaradi pomanjkanja kisika. Tipična primera naj bi bila sindrom kronične utrujenosti in fibromialgija, sicer pa naj bi splošno pomanjkanje kisika med drugim lahko vodilo tudi v razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni (vir: Zdravljenje s kisikom).
Zakaj nam ga primanjkuje?
Vsebnost kisika v krvi merimo s pulznim oksimetrom. Gre za majhno napravico, ki jo pripnemo na prst, pri čemer se določi razmerje med rdečimi krvnimi celicami, ki prenašajo kisik, in ostalimi. Pri zdravem človeku naj bi bila odčitana vrednost 95–100 % če pa vrednost pade pod 93 % je to jasen pokazatelj, da je treba poskrbeti za dodaten vnos kisika.
Večina ljudi je prepričanih, da imajo v telesu dovolj kisika, čeprav to velikokrat ne drži. Sicer je res, da se dihanje samodejno odvija ves čas, vendar pa je dejstvo, da je kisika v zraku (21 %) manj kot včasih, poleg tega pa so zaradi človekovega delovanja na okolje zraku – še posebej v mestnem okolju – primešani številni strupi, težke kovine in druge primesi. Ker vse več časa preživimo v notranjih prostorih, kjer je kisika običajno še manj, ker večino dneva presedimo in ker se kronično premalo gibamo, imamo še toliko manj priložnosti, da bi svoje telo dodobra oskrbeli s kisikom.
Kako do več kisika?
Dobra novica je, da obstajajo številni načini za povečanje vsebnosti kisika v našem telesu in da ima naš organizem izjemne zmožnosti samozdravljenja, če ga pri tem podpremo. Eden od ukrepov je redno in temeljito zračenje prostorov. Priporočljivo je, da ves čas dihamo skozi nos, več kisika pa lahko dobimo tudi z izvajanjem nekaterih dihalnih vaj. Dobro je tudi, da se vsak dan za nekaj časa odpravimo v naravo in da se redno ukvarjamo z aerobno vadbo.
Če kadimo, je smiselno prenehati s to škodljivo navado. Ugotovljeno je bilo namreč, da se ljudem, ko nehajo kaditi, delovanje pljuč izboljša za kar 30 %, prav tako pa se občutno izboljšata cirkulacija in splošna raven energije (vir: WebMD).
Delež kisika v telesu naj bi uspešno povečali tudi z uživanjem določene (alkalne) hrane, in sicer sadja in zelenjave, ki sta bogata z magnezijem. Med priporočljiva živila sodijo krompir, paradižnik, zelena listnata zelenjava, alga klorela in ječmenova trava. Ključnega pomena za povečanje ravni kisika v krvi je tudi to, da dnevno spijemo dovolj vode (dva do tri litre na dan).
S hiperbarično komoro do 15-krat večje količine kisika
Če je zdravje že precej načeto ali če se pojavijo nekatera resnejša akutna stanja, lahko zgoraj navedene metode ne zadoščajo za izboljšanje situacije. Takrat si lahko pomagamo s hiperbarično komoro.
Hiperbarična komora je manjši zaprt prostor, kamor se uležemo in si na obraz nadenemo posebno masko. Preko nje vdihavamo 95-odstotni kisik pod pritiskom, ki je približno dvakrat večji od običajnega, zaradi česar lahko telo prejme tudi do 15-krat večjo količino kisika, kot bi ga sicer. Posledično lahko telo v kratkem času izdatno oskrbimo s kisikom.
Tovrstna terapija je danes v rabi po številnih evropskih bolnišnicah, uporablja pa se za zdravljenje arterioskleroze, kapi, perifernih vaskularnih bolezni, diabetičnih razjed, pri celjenju ran, poškodbah možganov, pri multipli sklerozi in za lajšanje številnih drugih bolezenskih stanj. Telo, ki je preskrbljeno s kisikom, je precej bolj odporno na bolezni in uspešnejše pri premagovanju tistih, ki so se že razvile.
Podaljšanje telomerov
V študiji Univerze v Koloradu, ki je bila objavljena v reviji Cancer research, so raziskovalci dokazali, da se rakavi tumorji običajno razrastejo v telesu z nizkimi ravnmi kisika. Po drugi strani naj bi dovajanje višjih doz kisika telesu pomagalo pri uničevanju rakavih celic.
V hiperbarično komoro pogosto zahajajo tudi športniki, ki želijo pospešiti proces regeneracije in izboljšati splošno fizično pripravljenost. Znanstveniki so potrdili, da je lahko redno obiskovanje hiperbarične komore v pomoč pri ohranjanju mladostnega telesa, saj se ob povečani količini kisika v telesu izboljša prekrvavitev, koža se navlaži in revitalizira, pospeši pa se tudi tvorba kolagena.
V študiji, ki je bila leta 2020 objavljena v reviji Aging, so znanstveniki preučevali vpliv terapij v hiperbarični komori na dolžino telomerov. Gre za proteinske kapice na koncu človeškega kromosoma, ki veljajo za pokazatelje staranja in splošnega zdravja; daljši telomeri kažejo na boljše splošno stanje. V sklopu raziskave je bilo 35 posameznikov 60 dni zapored deležnih kisikove terapije. Dolžina telomerov se je posledično podaljšala za kar 20 % v primerjavi z začetnim stanjem.
