Več magnezija = manj migren

Woman having headache migraine. Stress and depression.

Znanstveniki so že pred več kot dvajsetimi leti dokazali povezavo med signalno molekulo dušikovega oksida (NO) in nastopom migren. Znano je, da lahko NO prek različnih mehanizmov sproži močne glavobole, ki jih poznamo kot migrenske.[1]

Drugi pomemben igralec, ki vpliva na razvoj migrene, je serotonin. Če se njegova raven zelo poviša, lahko povzroči tudi bruhanje in slabost, ki sta značilna prav za migrene. Zanimivo je, da lahko raven obeh problematičnih snovi, tako NO kot serotonina, uravnavamo z magnezijem.[2]

Veliko pove tudi podatek, da ima od 500 pacientov z različnimi oblikami glavobolov skoraj tretjina v krvi premalo magnezija. Med tistimi, ki jih pestijo migrenski glavoboli, so pomanjkanje magnezija ugotovili pri polovici.[3] Od pacientov, pri katerih je migrena vztrajala dlje kot 24 ur, jih ima kar 89 odstotkov premalo magnezija v serumu IMg.

Vseeno pa ti podatki ne povedo celotne zgodbe, saj je zaloge magnezija v telesu zelo težko izmeriti. Večina ga je vgrajenega v kosteh, precej ga je tudi v medceličnini, v tekočinah, ki jih preiskujejo s testi, pa ga je manj kot 2 odstotka.

Zato je bolj kot ugotavljanje ravni magnezija smotrno raziskovati njegov vpliv na odpravljanje različnih težav.

Raziskava, ki so jo opravili na 24 ženskah, ki so trpele za menstrualnimi migrenami, je pokazala, da je lahko pri tem magnezij v veliko pomoč. Ženske, ki so ga redno uživale od ovulacije do prvega dneva menstruacije, so poročale, da se je število migren pomembno zmanjšalo.[4]

Večja raziskava pa je pokazala, da se je pri pacientih, ki so vsako jutro uživali po 600 mg trimagnezij dicitrata, raztopljenega v prahu, število migren zmanjšalo za 41,6 odstotka. Za primerjavo: pri skupini, ki je na enak način uživala placebo, je bilo za 15,8 odstotka migrenskih napadov manj.

Tretja raziskava je uporabila različne oblike magnezijevih soli, vendar se pri lajšanju migren niso izkazale kot učinkovite. Poleg tega so različne oblike magnezijevih soli pri polovici udeležencev povzročile drisko, kar je posreden dokaz o njihovem slabem vsrkavanju v telesu.[5]

Magnezijev sulfat je imel učinek na migrene le v obliki intravenoznih infuzij (1 g).[6]

Pomoč magnezija je toliko večja, kolikor je večje njegovo pomanjkanje. Tako so ugotovili, da je dodatni magnezij pri pacientih, ki so ga imeli v serumu manj kot 0,54 mmol/L, pomagal umiriti migreno več kot 86 odstotkom. Pri pacientih, pri katerih je ta vrednost presegala 0,54 mmol/L, je magnezij prinesel olajšanje samo 16 odstotkom.

Magnezij se je izkazal kot učinkovit tudi pri otrocih, ki so trpeli za glavoboli, obenem pa so bili slabokrvni in z nizko ravnjo magnezija v serumu.

Ker gre za element, o katerem je znanost ugotovila, da sodeluje pri več kot tristo telesnih procesih, med katere spadajo tudi celična popravila, pravilno nalaganje kalcija, preprečevanje krčev idr., je zagotovo pomembno, da telesu vsak dan zagotovimo zadostno količino magnezija.

Naravni viri magnezija

Koliko magnezija vsebuje 100 gramov različnih živil (v odstotku dnevnega priporoče­nega odmerka)?

Sončnična semena 112 %
Indijski oreščki 78 %
Soja 66 %
Kakav 55 %
Črni fižol 46 %
Mandlji 45 %
Zelje 40 %
Oves 35 %
Krompir 29 %

Vir: OPKP 2016

[1]      Olesen et al., 1994.

[2]      Goldstein in Zsoter, 1978.

[3]      Mauskop et al., 1996.

[4]      Facchinetti et al., 1991.

[5]      Pfaffenrath et al., 1996.

[6]      Mauskop et al., 1995.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj