Kompost in relativnost časa

Kompostiranje je proces, v katerem nastaja humus, ki je temelj rodovitnosti oziroma kakovosti tal. Kot vsak proces tudi kompostiranje zahteva določen čas, da se uspešno zaključi.

Z vidika časa je kompostiranje prav zanimivo: lahko poteka zelo počasi, lahko pa tudi zelo hitro. Trajati utegne vse leto – ali pa samo dva tedna! V čem je skrivnost?

Poenostavljeno bi lahko rekli takole: če želimo skrajšati čas kompostiranja, moramo biti pripravljeni vanj vložiti več časa. Slišati je kot paradoks, kajne?

Pa si oglejmo, za kaj gre. Čas, ki je potreben, da iz začetne mase nastane kakovosten humus, je odvisen od različnih dejavnikov, ki vplivajo na naše »kompostne delavce« oziroma (mikro)organizme: temperatura okolja (poletje, zima …), sestava kompostne mase (ta zelo vpliva na temperaturo v kompostu in na hitrost procesa), vlažnost … Če želimo, da bodo »delavci« delo opravili kar se da hitro, jim moramo ponuditi najboljše možne delovne razmere:

  • čim bolj idealno začetno razmerje med zelenimi (dušik) in rjavimi (ogljik) sestavinami,
  • kompost sestavimo naenkrat (sočasno nam morajo biti na voljo vse sestavine),
  • primerna vlažnost (ne premokro, ne presuho),
  • primerna zračnost (kisik),
  • čim boljši dostop do materiala.

Časovno protislovje se skriva zlasti v zadnjih dveh vrsticah. Dober dostop do materiala namreč omogočimo s tem, da večje in bolj grobe sestavine (veje, vejice, grobo listje …) predhodno zdrobimo, kompostno maso pa čim pogosteje premečemo. Vse to zahteva delo in čas!

Seveda vsakdo ne potrebuje komposta v dveh tednih ali pa idealnih razmer preprosto ne more doseči. V tem primeru bo postopek trajal dlje, kar ni prav nič narobe, vendar moramo zagotoviti, da komposta ne bo »polival« dež (izpiranje hranil) ali »kurilo« sonce.

V gospodinjstvih, pa tudi v šolah in vrtcih je zlasti težko – če ne celo nemogoče – zagotoviti dovolj sestavin, da bi lahko kompost sestavili naenkrat. Sveže rastlinske odpadke je pač treba hraniti več mesecev, zato si bomo le težko omislili res hitro kompostiranje. No, večina ljudi ga niti ne potrebuje. V primeru počasnejšega kompostiranja nam koristi, če imamo vsaj dva ali več kompostnih kupov oziroma kompostnikov, v njih pa kompost v različnih fazah zorenja. Priporočamo tudi, da v »počasni« oziroma hladni kompost ne dajete osemenjenih ali obolelih rastlin, saj temperature v njem ne bodo dovolj visoke, da bi onesposobile (plevelna) semena in bolezenske klice.

Kakor koli že, tudi kompostiranje lahko prikrojimo svojim potrebam in zmožnostim!

Primerjava hitrega (»vročega«) in počasnejšega (»hladnega«) kompostiranja

V okviru projekta Kompost gre v šolo, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, smo od maja do oktobra 2018 izpeljali deset regionalnih delavnic po vsej Sloveniji. Ugotavljamo, da »počasni« postopek ni znatno dostopnejši le za gospodinjstva, temveč tudi za šole in vrtce. Več o projektu Kompost gre v šolo si lahko preberete TUKAJ.

ZnačilnostiVroče kompostiranjeHladno kompostiranje
Čas dozorevanja kompostadva do tri mesece; pri intenzivnem premetavanju lahko tudi manj, brez premetavanja pa pol letaleto dni ali več
Čas za oblikovanje kompostanaenkratpostopoma, vso sezono
Natančnost pri razmerju sestavin kompostarazmerje med »rjavimi« in »zelenimi« sestavinami naj bo takšno, da bo razmerje med ogljikom in dušikom znašalo 30 : 1*razmerje med »rjavimi« in »zelenimi« sestavinami je enako kot pri vročem kompostiranju, vendar smo lahko nekoliko manj natančni
Temperatura v notranjosti kupa60 °C do 71 °C21 °C do 32 °C
Plevelna semena uničimodane
Primernost metodeče gnojilo potrebujemo hitro; če so nam hkrati na voljo vse sestavineče lahko sestavine dodajamo samo postopoma (organski odpadki iz kuhinje, zeleni vrtni odpad …)
Druge značilnostimanjša izguba hranil, večja učinkovitost procesa, večji vložek delamanjši vložek dela

* Približno tako razmerje med ogljikom in dušikom dobimo, če vzamemo dva dela »zelenih« sestavin (sveža trava in zeli, sveži odrezki zelenjave in sadja …) in en del »rjavih« sestavin (suho listje, vejice in veje, lubje, suha trava – seno, slama). To velja za nezdrobljene/nestlačene rjave sestavine, če pa rjave sestavine zdrobimo oziroma gosto »napakiramo«, vzamemo štiri dele zelenih in en del rjavih sestavin.