Zobje niso le funkcija, so del identitete
Otroštvo in najstniška leta so obdobje hitrih telesnih in čustvenih sprememb. To je čas, ko se poleg videza spreminjajo tudi odnosi, občutki in pogled na samega sebe. Mladostniki postajajo vse bolj občutljivi na svojo zunanjo podobo, bodisi zaradi kože, telesne drže ali videza zob. V tem iskanju identitete in potrditve lahko že manjše nepravilnosti postanejo vir nelagodja, zadrege ali celo sramu.
Nepravilno razvrščeni zobje ali odstopanja v ugrizu pogosto tiho vplivajo na otrokovo samozavest, četudi tega ne izrazi neposredno. Namesto sproščenega nasmeha se pojavi zadržanost, na fotografijah zaprt izraz, izogibajo se govorjenju pred skupino ali pa se celo nočejo pogledati v ogledalo. Takšne drobne spremembe vedenja so pogosto jasni, a prezrti pokazatelji, da otrok svoje zobe doživlja kot oviro. Nekaj, kar ga ločuje od brezskrbnosti in izražanja.
Zob zato ne smemo razumeti le kot del funkcionalnega ugriza. So tudi orodje izražanja, komunikacije, samozavesti in doživljanja sebe v svetu. Kadar ta del telesa postane vir nelagodja, se otrok ne more svobodno izražati in s tem izgublja pomemben del svoje prisotnosti.
Dobra novica pa je, da lahko danes tovrstne težave pravočasno prepoznamo, jih strokovno naslovimo in s tem otroku ne le pomagamo do pravilnega ugriza, temveč mu tudi vrnemo nekaj veliko bolj dragocenega – občutek, da se lahko samozavestno smeje in svobodno izraža.
Kako do poravnanih zob
Ko se otrok ali najstnik sooči s krivimi zobmi, je povsem razumljivo, da si želi rešitev, ki bo učinkovita in hkrati čim manj opazna. Danes imamo na voljo več ortodontskih pristopov, med katerimi sta najpogostejša fiksni aparat, znan kot »zvezdice«, in nevidni, snemljivi aparat iz prozorne plastike.
Fiksni aparat
Fiksni aparat deluje tako, da se na vsak zob namestijo majhni nosilci (zvezdice), ki jih povezuje tanka žica. Ta žica sčasoma usmerja zobe v pravilen položaj. Metoda je izredno zanesljiva, saj deluje neprekinjeno, ne glede na to, kaj otrok počne ali koliko je motiviran.
A fiksni aparat ima tudi nekaj pasti, ki jih velja poznati. Prva je že sam videz kovine na zobeh, kar lahko pri nekaterih otrocih na začetku povzroči nekaj zadržanosti. Nekateri sprva ne želijo pokazati zob in jih skrbi, kaj bodo rekli vrstniki. Druga težava pa je ustna higiena. Okoli zvezdic se zlahka zadržujejo obloge, kar pomeni, da je treba zobe ščetkati natančneje in večkrat. Če otrok tega ne zmore ali ne želi početi, obstaja tveganje za nastanek belih lis, kariesa ali vnetij dlesni.
Kljub vsemu pa se večina mladih kmalu navadi. Aparat postane del njihovega vsakdana, in ko začnejo opažati prve spremembe, se pogosto poveča tudi občutek ponosa in zadovoljstva. Fiksni aparat deluje tiho, a zanesljivo, kot natančen inštrument, ki korak za korakom preoblikuje nasmeh.
Prozorni, snemljivi aparat
Po drugi strani so prozorni, snemljivi aparati diskretnejša možnost, saj so skoraj neopazni. Izdelani so po meri in se nosijo večino dneva, razen med jedjo in čiščenjem zob. Ta metoda omogoča, da otrok ohrani naraven videz nasmeha ves čas zdravljenja, kar lahko zmanjša nelagodje in poveča samozavest že od prvega dne. Pomembna prednost teh aparatov je tudi ta, da ne vsebujejo kovin. V zadnjih letih vse več strokovnjakov opozarja, da kovine dolgoročno nimajo kaj iskati v ustih. Prozorni aparati so v celoti iz biokompatibilnih materialov, brez kovinskih delov, kar je pomemben plus za zdravje ustne votline.
Poleg tega je zdravljenje z nevidnimi ortodontskimi aparati tudi bolj nežno. Sile, ki delujejo na zobe, so enakomernejše in postopnejše, zato je občutek napetosti, tiščanja ali bolečin precej manjši kot pri fiksnih aparatih, kjer se ob menjavi žic pogosto pojavijo več dni trajajoče bolečine in pritisk. Ker se pri tej metodi izognemo sunkovitim premikom, je tudi tveganje za poškodbo zobne strukture manjše. Ena izmed nevarnosti pri ortodontskem zdravljenju je t. i. resorpcija korenin, kjer se zaradi premočnih sil začnejo korenine zob krajšati. Čeprav je pojav redek, je pri nevidnih aparatih bistveno manj verjeten, prav zaradi bolj kontroliranih sil.
Seveda pa snemljivi aparat zahteva precejšnjo mero odgovornosti. Če ga otrok ne nosi dovolj dolgo vsak dan, učinek preprosto ne bo tak, kot bi moral biti. Pri mlajših otrocih je to lahko izziv, saj še nimajo prave predstave o dolgoročnih posledicah nenošenja. Najstniki so pri tem običajno že bolj zanesljivi, sploh če razumejo, da je uspeh zdravljenja odvisen od njihovega sodelovanja. Hkrati pa takšna terapija pogosto spodbuja večjo samostojnost in občutek nadzora nad lastnim procesom, kar ima svojo vrednost v obdobju, ko mladi želijo aktivno sodelovati pri odločitvah, ki jih zadevajo.
Kako preprečiti razvoj krivih zob
Čeprav ortodontija ponuja izjemne možnosti zdravljenja, je še vedno najboljša tista rešitev, ki zdravljenja sploh ne naredi potrebnega. Mnogi starši so presenečeni, ko izvedo, da večina ortodontskih težav ni posledica genetike, temveč razvad in funkcionalnih motenj, ki se razvijejo v zgodnjem otroštvu. Dihanje skozi usta, napačna lega jezika, sesanje prsta, predolga uporaba dude, nepravilno požiranje in oslabljene mišice obraza, vse to lahko vpliva na nepravilen razvoj čeljusti in posledično nepravilno postavitev zob.
Zato je toliko bolj pomembno, da pri otroku pravočasno prepoznamo, kako delujejo njegove osnovne funkcije: dihanje, požiranje, položaj jezika in tonus ustnih mišic. Te navidezno majhne vsakodnevne navade v resnici odločajo o tem, kako bo zrasla čeljust in ali bodo zobje imeli dovolj prostora za pravilno rast. Ko te osnovne funkcije delujejo pravilno in usklajeno, se čeljust razvija enakomerno, ugriz je stabilen, zobje pa se postavijo na svoje mesto brez večjih zapletov ali potrebe po kasnejšem zdravljenju.
Kaj so miofunkcionalni aparati
Iz zgoraj navedenih razlogov v praksi vedno pogosteje uporabljamo t. i. miofunkcionalne aparate. Gre za mehke silikonske pripomočke, ki jih otrok nosi 1 do 2 uri čez dan in ponoči. Njihov cilj ni v tem, da bi zobe »porivali« v želeno smer, temveč da prek vsakodnevne uporabe ponovno naučijo mišice pravilnega delovanja. Aparat spodbuja pravilno dihanje skozi nos, pomaga pri postavitvi jezika na nebo, uravnava delovanje obraznih mišic in zavira škodljive navade, ki so pogosto vzrok za ortodontske težave.
Tak pristop je najbolj učinkovit v zgodnjem obdobju, nekje med 5. in 10. letom starosti, ko so čeljustne kosti še zelo odzivne na spremembe. Včasih je dovolj že nekaj mesecev nošenja, da se izboljšajo oblika čeljusti, ustna zapora in drža jezika, kar ima dolgoročne posledice za zdravje zob in celotne ustne votline. In kar je najboljše: s tem pristopom ne popravljamo le videza, temveč vzpostavljamo temelje za pravilno rast, dihanje, govor in celo kakovost spanja.
Preventiva se torej ne začne z aparatom, temveč z opazovanjem. Če otrok med igro pogosto diha skozi usta, ponoči smrči, ima ves čas odprta usta ali sesa palec, je to dovolj dober razlog za zgodnji pregled pri zobozdravniku ali ortodontu, ki pozna miofunkcionalne pristope. S pravočasnim ukrepanjem se lahko v marsikaterem primeru zobnemu aparatu celo izognemo ali pa poznejše ortodontsko zdravljenje poteka hitreje, z manj zapleti in bolj trajnim učinkom.
Preberite tudi:
Ali vaši otroci zobe le čistijo ali jih zares očistijo?
Kje se začne zdravje dlesni?
Toksini iz ustne votline in njihov vpliv na splošno zdravje
