Doktor, kaj je z menoj? Od kod rak, revmatoidni artritis, težave s ščitnico? Kaj lahko naredim, da se bo stanje izboljšalo? Prav tovrstna vprašanja, ob katerih alopatska medicina pogosto obnemi, so v osredju pozornosti integrativne medicine.
Kot pravi dr. Sebastijan Perko, dr. dent. med., soustanovitelj Ustne medicine in strokovni vodja naše prve klinike za integrativno medicino MAHA, je »leta 2021 nesmiselno in ozkogledno trditi, da je ta ali ona medicina najboljša – nastopil je čas za sodelovanje«.
Celostni medicinski pristopi, ki človeka obravnavajo kot celoto, pomagajo razumeti vzroke težav, sodobna medicina pa premore tehnologije ter postopke, s katerimi jih je mogoče merljivo in otipljivo potrditi, nato pa spremljati postopek zdravljenja. Integrativna medicina združuje znanja različnih medicinskih pristopov. V Centru za integrativno medicino Maha sledijo biološki medicini, ajurvedski medicini in homeopatiji ter sodelujejo z bioresonančnimi terapevti, učitelji joge, psihologi in psihoterapevti.
Kako konkretno poteka zdravljenje po načelih biološke medicine, nam je večkrat razložil dr. Rau, strokovni direktor švicarske klinike Paracelsus, s katero je tesno povezan tudi Center za integrativno medicino MAHA.
Bolezen prihaja postopoma
V grobem lahko telo razdelimo na tekočinski del, zunajcelično snov in celice z njihovo znotrajcelično tekočino. Verjetno ste že slišali, da telo sestavlja približno 65 odstotkov vode. Pravzaprav ne gre za vodo, ampak kot pravijo v centru MAHA, »biokemijsko juho«. Ta juha hrani naše celice, zato je razumljivo, da se to, kar je v njej, sčasoma znajde materializirano v celicah. Prav zato je v njej mogoče zaznati bolezenske tendence, četudi se še ne manifestirajo v celicah. Zaznavamo jih kot neprijeten občutek, rahlo okrepljeno znojenje, nekoliko slabši spanec ali morda kaj bolj otipljivega. Tisti, ki smo bolj senzitivni, se takoj odpravimo na preiskave, denimo na ultrazvok, morda rentgen ali analizo krvi, ki pa praviloma ne pokažejo ničesar otipljivega: morda rahlo odstopanje v številu rdečih krvničk, mejno znižano vsebnost vitamina D v serumu ali kaj podobnega. Terapija? Ni je, saj je »vse v mejah normale«. Tako čakamo še nekaj let, da se razvije nekaj, kar je mogoče izmeriti z materialno diagnostiko. Ta pa napake navadno zazna šele takrat, ko so vidne na celicah ali celotnih tkivih.
Torej se neravnovesje prek »biokemijske juhe«, ki namaka tudi zunajcelično snov, prenese na zunajcelično snov, sestavljeno iz ogromnih molekul, kot so proteoglikani in glikozaminoglikani – znana je hialuronska kislina, avtonomno živčno vlakno in pripadajoča krvna žilica, ali bolje, kapilara. Neravnovesje v zunajcelični snovi pomeni, da bodo hranila, vitamini in minerali težko potovali do celic, strupeni presnovni ostanki iz celic pa do krvi, prek nje v limfo in žolč ter nato z urinom in blatom ven iz telesa. Če so za neravnovesje v tekočinskem delu značilna obolenja, kot so dermatitis, abscesi, bronhitis, nevralgije ipd., so za prenos na zunajcelično snov značilne bradavice, akne, atopični rinitis, kronični artritis, astma, srčno-žilne bolezni … Težave na vsakem od teh območij se izražajo v obliki stotin različnih diagnoz. Dalj časa nepretočna, »obolela« tekočina in celična snov zunaj nje na koncu pripeljeta do celičnih obolenj, ki jim pravimo psoriaza, epilepsija, Parkinsonova bolezen, ciroza jeter, osteoporoza, infarkt, onkološke bolezni …
V Centru za integrativno medicino MAHA skrbno pregledajo vse vaše dosedanje izvide celičnih analiz, torej izvide preiskav zahodne medicine, nato pa opravijo pregled stanja »biokemijske juhe« oziroma tekočine in zunajcelične snovi. To storijo z najsodobnejšimi analizami krvi, s katerimi lahko izmerijo tudi zelo specifične parametre, ki niso značilni za standardne krvne preiskave. Poleg tega izvajajo meritve časovne variabilnosti srčnega utripa ter ob njihovi pomoči ocenijo stanje avtonomnega živčnega sistema. Za iskanje vzrokov težav in njihovo razumevanje uporabljajo tudi ajurvedsko in homeopatsko diagnostiko, s čimer dobijo celotno podobo telesa na vseh ravneh. Na osnovi vseh ugotovitev nato pripravijo vzročno terapijo, prilagojeno individualnim potrebam.
Kako učinkovit je tak pristop, smo vprašali dr. Perka.
V praksi težave razmeroma hitro rešimo pri približno polovici primerov, zlasti pri ljudeh, ki jih je bolezen streznila, zaradi česar so pripravljeni odgovornost za zdravje prevzeti v svoje roke. Noben terapevt, zdravnik ali zobozdravnik vas namreč ne more pozdraviti – pozdravimo se lahko le sami, ob pomoči strokovnjaka, ki nam bo na tej poti pomagal in nas usmerjal.
Pri bolj zapletenih primerih se procesa zdravljenja lotevamo bolj postopno. Najprej poskusimo odstraniti čim več ovir v tekočini in zunajcelični snovi, šele nato telo pokaže, kaj se z njim dogaja. Ko pridemo do bolj poglobljenih informacij, lahko opravimo natančnejše preiskave in se tako prebijemo do glavnih vzrokov, ki se skrivajo v njihovem ozadju. Zlasti če pacienti simptome, s katerimi telo opozarja na težave, že dolga leta gasijo z raznovrstnimi sinteznimi sredstvi, slika sprva ni povsem jasna, zato tudi osnovni rezultati analiz ne pokažejo stvarnega stanja.
Če namreč telesu na silo spreminjamo odzive, vplivamo na njegovo fiziologijo in mu ne dovolimo več, da se izrazi, je potrebno več pozornosti, potrpljenja in vztrajnosti, da se vse znova uglasi in očisti motenj. Tako smo denimo imeli primer osebe, ki je k nam prišla zaradi artritisa, vendar se je izkazalo, da je bilo to stanje posledica zdravljenja alergije in neželenih učinkov zdravil proti njej. Ali pa osebo, ki je prišla zaradi diabetesa, a se je izkazalo, da je bil v ozadju način zdravljenja artritisa.
V vmesnem času skrbimo za krepitev telesnih regulacijskih sistemov, da torej biokemijski aparat in zunajcelična snov pridobivata moč in posledično začneta sama, brez zdravil, skrbeti za svoje celice.
Preberite tudi:
Kaj zmore biološka medicina?
Ustna medicina – nič ni nemogoče
