Alfred Vogel je bil trdno prepričan, da to, kar nam ponuja narava v svoji čim bolj čisti in celoviti obliki, vselej vsebuje pravšnje razmerje vseh sestavin, učinkovin in drugega, kar človeško telo potrebuje za doseganje in ohranjanje zdravja.
Zato je tudi vedno namenjal prednost hrani ter rastlinskim in drugim naravnim pripravkom, ki so bili vzgojeni ali pridelani po biološki poti. Če torej želimo le najboljše iz narave, seveda posegamo po ekoloških naravnih zdravilih. Pri tem pa naletimo na težavo: ekološka naravna zdravila niso vidno označena, to pa od nas zahteva večjo ozaveščenost in pozornosti pri njihovem iskanju.
Ekološka vzgoja rastlin za pripravo zdravil je značilnost večine naravnih rastlinskih zdravil A. Vogla. Takšna skrb za ekološko pridelavo surovine da končnemu zdravilu nedvomno veliko prednost v primerjavi z zdravilom, kjer rastline niso vzgajane ekološko, temveč so v svoji dobi rasti poleg hranil srkale tudi umetna gnojila, pesticide, herbicide, insekticide itd. Za takšne konvencionalno vzgojene rastline je tudi že dolgo znano, da vsebujejo neprimerno manj vitalnih snovi, da o vsebnosti škodljivih ostankov pripravkov v rastlini, s katerimi tej »pomagajo pri ekonomsko zadovoljivi rasti«, niti ne govorimo.
Vse to se seveda odraža tudi v končnem naboru snovi (dobrih in slabih) v zdravilu in seveda v končnem učinku takšnega pripravka v našem telesu. Mnogi so namreč razliko med uporabo naravnih ekoloških ali naravnih konvencionalnih zdravil preizkusili na lastni koži. In verjemite, da razlika v učinku obstaja. Da bi se torej izognili dolgi poti iskanja eko zdravil in preprečili, da bi obupani menili, da vam ne pomagajo niti naravna zdravila, smo zapisali nekaj besed na to temo.
Koga ščiti zakonodaja?
Žal smo pri iskanju naravnih ekoloških zdravil v resnici prepuščeni svoji vztrajnosti, težnji k raziskovanju, ozaveščenosti in ne nazadnje dolgotrajnemu iskanju najboljšega oziroma najnaravnejšega. Ko iščemo naravno ekološko hrano ali naravno ekološko kozmetiko, nam je lažje, saj je zakonodaja za tovrstne izdelke »urejena«, temu ustrezno pa so označeni z oznakami, ki jih večinoma poznamo: eko, demeter, bio … Takšne oznake, ki zagotavljajo čistost in kakovost, kupcu olajšajo iskanje izdelkov. Zakaj jih torej ne najdemo na zdravilih rastlinskega izvora?
Pogosto nam zastavljate takšna in podobna vprašanja: »Pridelava ameriškega slamnika v podjetju Bioforce, ki izdeluje zdravilo rastlinskega izvora Echinaforce, naj bi bila ekološka. Zakaj torej na izdelku ni oznake, ki bi povedala, da ima eko certifikat? Mar to pomeni, da v resnici ni ekološki?«
Regulativni organ (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke) oznake, ki bi na zdravilih označevale ekološko poreklo, razume kot del trženja, zato jih ne dovoli. Torej velja: čeprav ima proizvajalec certificirano pridelavo rastlin (naj gre za ameriški slamnik za pridelavo zdravila Echinaforce, arniko za pridelavo zdravila Atrogel …), tega ne sme navesti na embalaži nobenega zdravila. Zanimivo je, da zakonodaja na drugi strani dovoljuje, da imena zdravil vsebujejo besedico bio, četudi nimajo nič skupnega ne z naravo ne z biološko pridelavo in so v resnici sintezna zdravila.
Res je, da lahko takšne navedbe pomagajo potrošniku pri izbiri, posledično tudi olajšajo prodajo, vendar pa takšne trditve zagotovo ne moremo enačiti s promocijskimi slogani in drugimi oglaševalskimi prijemi – saj gre predvsem za informacijo o dejstvu.
Četudi na embalaži ni navedeno, da je zdravilo iz surovin ekološkega porekla, si vzemite čas in preverite poreklo na priloženem listku v škatlici takšnega zdravila. V Navodilu za uporabo zdravila, ki ga običajno prebere le malo ljudi, je namreč navajanje morebitnega ekološkega porekla surovin dovoljeno! Torej iščite podatek o tem, ali je vsebovana rastlina pridelana biološko, v navodilu za uporabo in ne na embalaži.
Tako v navodilu o uporabi zdravila Echinaforce pod točko 6 piše: »1 tableta vsebuje 380 mg izvlečka svežega biološko pridelanega ameriškega slamnika.« Morda je dobro vedeti tudi to, da imate pravico zahtevati, da vam v lekarni ali specializirani prodajalni še pred nakupom izdelka dovolijo prebrati vsebino listka v škatlici.
Težava pri dodanih snoveh …
Če na izdelku ni naveden eko certifikat, je povsem razumljivo, da smo kot potrošniki v dvomih. Pogosto sprašujete: »Ali je sirotka v izdelkih A. Vogla Molkosan in Molkosan Fruit res izdelana iz biološko pridobljenega mleka? Na izdelkih namreč ni naveden eko certifikat.«
Tu so še pripravki, ki sicer vsebujejo ekološko surovino, vendar tudi dodatke, ki denimo izboljšajo njihov okus, zaradi česar so uporabniku prijaznejši. No, takih izdelkov resnično ni mogoče označiti kot ekološke, saj vse sestavine niso ekološke.
Na embalaži Mokosana in Molkosana Fruit v resnici ni eko certifikata. Mleko, iz katerega pridelujejo Molkosan, je ekološko pridelano v mlekarni Bittman, eni od prvih mlekarn, v kateri so začeli zbirati in zagotavljati ločeno procesiranje ekološkega mleka. Da je mleko ekološko pridelano, je na embalaži pripravka tudi navedeno. Razlog, zakaj ni znaka »Biosuisse« na končnem izdelku, pa je v nadaljnji predelavi in dodajanju kalijevega citrata, ki naredi izdelek za končnega uporabnika okusnejši.
Zakonodaja opredeljuje, da dodajanje vsakega izoliranega dodatka, četudi gre ni sporen za zdravje in ga izdelek vsebuje v minimalni količini, onemogoča, da bi lahko končni izdelek označili kot ekološki. (Enako velja za sojine napitke z dodatkom kalcija, ekološke sokove, ki jim dodajo kak vitamin … Takih izdelkov ne smejo označiti kot ekološke, četudi je 99 odstotkov sestavin iz ekološke pridelave.)
Dodatek kalijevega citrata v novem Molkosanu nevtralizira premočno kislost, ki je bila značilna za predhodno obliko. Dodajanje te snovi je marsikomu omogočilo pitje zdravju zelo koristne sirotke, saj jih je prej motila kislost ali pa »kravji« okus. Molkosan je zdaj ravno prav blago kisel in ima prijeten okus po jogurtu.
Vsi, ki jim prijajo sadni in slajši okusi, lahko posežejo po izpeljanki Molkosana – Molkosanu Fruit. Ta vsebuje sok aronije in granatnega jabolka, oslajen pa je z naravnim sladilom stevio. Zanj je značilno, da poleg tega pripomore k normalnemu delovanju prebavnih encimov.
Pomembno je omeniti, da zdaj obe različici Molkosana nista le okusnejši, ampak vsebujeta tudi več koristne desnosučne mlečne kisline. Izboljšana je namreč fermentacija, tako da bakterije še temeljiteje predelajo laktozo v mlečno kislino. Skupna količina (desnosučne in levosučne) mlečne kisline je sicer enaka kot prej, vendar je zdaj v njej kar 95 odstotkov desnosučne mlečne kisline. Zaradi filtriranja s povratno osmozo v novih oblikah Molkosana ni več laktoze, beljakovin in maščob. Že prej so bile te snovi prisotne le v sledovih, zdaj pa sta oba izdelka brez zadržka primerna tudi za ljudi, ki so alergični na mleko in mlečne izdelke ali pa trpijo za laktozno intoleranco.
Več na: www.avogel.si.
Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A.Vogel, Der Kleine Doktor.
Povzela Adriana Dolinar, dr. vet. med., predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Preberite tudi:
Katera naravna zdravila so primerna za otroka?
Kakšna bo prihodnost zdravljenja?
Učinkovita obramba pred virusi
