Motnje vida lahko povzročijo tudi migrenski glavobol, visok krvni tlak, diabetes in stres. Zakaj ob teh težavah pride do motenj vida in zakaj nam lahko pri tem pomaga konopljin CBD?
Migrenski glavobol
Ta vrsta močnega, kljuvajočega glavobola zelo pogosto pesti ženske. Pri večini se napadi, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni, pojavijo enkrat do trikrat na mesec. Bolečina navadno nastopi na eni strani glave. Poleg slabosti, bruhanja ter občutljivosti na hrup in svetlobo jo lahko spremlja tudi začasna motnja vida. Ta se lahko kaže v obliki zamegljene točke v vidnem polju, točkastega izpada slike ali pa bliskajočih, obarvanih, zvezdastih ali cikcakastih mest v vidnem polju. Vid je lahko móten že pred nastopom migrenskega glavobola, navadno pa izzveni ob njegovem nastopu. Čeprav je neprijetna, pa migrenska motnja vida po napadu povsem izgine.
Natančni vzroki za migrenski glavobol niso znani, znano pa je, da gre med drugim za motnje na žilah, živčevju in hormonih. Med migrenskim glavobolom je raven serotonina nizka. Migreno lahko sproži tudi padec ravni glukoze v krvi, prav tako stresne situacije. Tisti, ki jih pesti migrena, imajo pogosto tudi skeletne nepravilnosti, denimo zamik v vratnih vretencih ter napete in boleče mišice vratu, ramen in hrbta. Z odpravljanjem teh težav naj bi bilo mogoče obvladati tudi migreno in z njo povezane motnje vida.
Visok krvni tlak
Optimalni krvni tlak je potreben tudi za optimalno preskrbo očesa prek krvnih žil, ki ga oskrbujejo. Zato lahko tudi motnje krvnega tlaka, še posebno, če so dolgotrajne, povzročijo težave z vidom. Visok krvni tlak zviša tudi tlak v žilah, ki oskrbujejo oči in druge predele glave. Posledica tega je glavobol, lahko pa pride tudi do krvavitev iz nosu ali zamegljenega vida. Ta lahko nastane kot posledica prizadetih krvnih žil, ki oskrbujejo mrežnico. Če pravočasno ne poskrbimo za obvladovanja krvnega tlaka, lahko pride tudi do slepote.
Diabetes
Oba tipa sladkorne bolezni (1 in 2) lahko sčasoma pripeljeta tudi do poškodb krvnih žilic (retinopatija), ki oskrbujejo oko oziroma mrežnico. Sprva pride le do blagih motenj vida, ki pa lahko napredujejo in pripeljejo celo do slepote, zlasti če je sladkorna bolezen slabo obvladovana. Posamezne krvne žile se lahko poškodujejo celo do te mere, da se zamašijo, zaradi česar očesa ne oskrbujejo več s krvjo, pri čemer se poškoduje tudi očesni živec. Odvisno od stanja in trajanja diabetesa se lahko na obeh očesih pojavi zamegljen vid, slabo
razlikovanje barv, plavajoče pike v vidnem polju (nekakšne »smeti«), temna polja, izguba delavidnega polja, pa tudi popolna izguba vida. Da bodo poškodbe očesnih žil čim manjše, je treba sladkorno bolezen dobro obvladovati, odpravljati dejavnike tveganja, ki stanje ožilja še poslabšujejo (visok krvni tlak, stres, kajenje …), in redno nadzirati stanje oči.
Stres
Zaradi stresa se v telesu poveča raven stresnega hormona kortizola. Če je stres kronične narave, lahko kortizol z ustvarjanjem neravnovesja v avtonomnem živčnem sistemu in ožilju negativno vpliva na oči in možgane. Stres je lahko tudi eden glavnih povzročiteljev glavkoma (povečan očesni tlak) in obolenja očesnega živca (optična nevropatija). Obe težavi lahko povzročita resne motnje vida.
Raziskovalci menijo, da tako kot lahko poškodba vida povzroči stres (zaskrbljenost, depresija), tudi kronični stres lahko povzroči poškodbo vida ali pa je razlog za nadaljnje poslabšanje obstoječe motnje vida. Zato predlagajo, da naj bi terapija za ohranjanje vida obsegala tudi različne tehnike za blaženje in obvladovanja stresa.¹
Zakaj nam lahko pri naštetih težavah pomaga konopljin CBD?
Novejše raziskave iz leta 2018 so pokazale na potencial kanabinoidov (tudi CBD) za obvladovanje migrenskih glavobolov, saj delujejo antikonvulzivno, protivnetno in protibolečinsko, poleg tega umirjajo siljenje na bruhanje. Dobrodošli naj bi bili tako v preventivne namene kot tudi za obvladovanje akutnih migrenskih napadov.²
Raziskava iz leta 2017 razkriva, da bi lahko CBD pomagal pri obvladovanju povišanega krvnega tlaka. CBD namreč znižuje povišan krvni tlak, ki ga povzroči stres.³
CBD kaže tudi izjemne potenciale za obvladovanje diabetesa. Izraelska raziskava iz leta 2006, ki so jo opravili na podganah, je namreč razkrila, da lahko CBD zaščiti očesne žile pred poškodbami zaradi diabetesa. Izraelska raziskava iz leta 2008, opravljena na miših, pa je pokazala, da uživanje CBD zmanjša pojavnost diabetesa. Izraelski znanstvenik Mark J. Rosenfeld o CBD celo meni, da utegne ublažiti ali celo pozdraviti diabetes.
Kanabidiol naj bi bil pomemben pomočnik tudi pri obvladovanju stresa. J. A. Crippa in njegovi kolegi z Univerze São Paulo v Braziliji menijo, da naj bi CBD deloval na serotoninski receptorski sistem, s čimer naj bi pozitivno vplival tudi na zaskrbljenost, depresijo in različne oblike odvisnosti (npr. kajenje).
Viri:
¹ B. A. Sabiel et al., »Mental stress as consequence and cause of vision loss: the dawn of psychosomatic ophthalmology for preventive and personalized medicine«.
² Pinja Leimuranta et al., »Emerging Role of (Endo)Cannabinoids in Migraine«.
³ Khalid A. Jadoon et al., »A single dose of cannabidiol reduces blood pressure in healthy volunteers in a randomized crossover study«.
Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka informacijskega središča Zazdravje.net.
Preberite še več o raznovrstnih učinkih konopljinega CBD na zdravje.
Številne članke na temo vida pa najdete v številki 05/2019 naših tiskanih novic.
