RADA BI VERJELA...
Kam je tvoja duša odšla?
Rada bi verjela, da tam je nekje, kjer so najlepše sanje doma.
Rada bi verjela, da tam čakaš name, da ponudiš mi rame,
obrišeš moj solzni obraz, nasmeh mi narišeš,
da jaz postanem spet jaz.
Rada bi verjela, da sončni žarek si, ki me po licu boža,
da si na poljani najlepša roža, oblak, ki se po nebu podi,
da si veter, ki mi solze suši.
Rada bi verjela, da čas zaceli vse rane, da življenje se zopet v korak moj ujame,
da znova in znova moja te misel objame!
Rada bi verjela, da spomniš se name,
Da tu si, ob meni
in da bila bi uslišana v svoji želji iskreni:
Rada bi verjela!!’

