Zadnje dni ne mine opravilo, pri katerem ne bi mislila na Sanjo. Pošiljam ji hvaležnost med sprehodom po domačem travniku s sadovnjakom, kuhanjem marmelad, izdelavo tinkture ameriškega slamnika, bazilinikega pesta, koprivinih semen/črne kumine/aronije z medom, vlaganjem vrtne zelenjave, vse po njenih receptih in seveda z dodanimi dragocenimi (in prav zaradi Sanje od vseh nas cenjenimi) začimbami. Še najbolj toplo pri srcu pa mi je, ko si naberem cvetove tulsi bazilike, za katero mi je Sanja pred leti poslala seme in je moja najljubša rastlina na vrtu.
Tako Sanja živi še naprej, v vseh semenih, cvetovih, plodovih, polnih kozarčkih, z dodanim tistim najbolj pomembnim vitaminom L. Ko to pišem, se zavem še, kakšno sporočilo nam pošiljata njeni začetnici:
Samo Ljubezen...

