Živa spominska knjiga

»Ko bom povedala dovolj, da bodo ljudje pričeli razmišljati s svojo glavo, bo stvarstvo poskrbelo, da utihnem«, je nekoč dejala Sanja.

Sanja Lončar je bila ženska vizije, srčnosti in poguma. Njeno delo je segalo onkraj besed – prebudilo je miselnost, ozaveščalo, povezovalo, zdravilo. Njeni priročniki, predavanja, delavnice so nam odpirala svet skozi drugačna očala – z zaupanjem v naravo, a z odgovornostjo do sebe in skupnosti.

Ta spominska knjiga ni le zbirka misli in zahval. Je povabilo k soustvarjanju prihodnosti. Toplo vabljeni, da vanjo zapišete svoje besede: kako vas je Sanja navdihnila, kje vse ste z njeno pomočjo lahko premikali meje, za katere uvide in modrosti ste ji najbolj hvaležni. Vas je njeno delo spodbudilo, da ste ustvarili svoj vrt, ste s pomočjo njenih knjig vzljubili in pričeli uporabljati več začimb v svoji prehrani, vas je navdihnila k razmisleku o sobivanju?

Sanja je po težki bolezni odšla, mirno, tiho in spokojno. A njeno poslanstvo živi – v veliki samooskrbni skupnosti, ki jo je ustvarila v zadnjih letih, v nešteto vrsticah, ki so stisnjene v knjigah na naših omaricah, v posnetkih, kjer lahko še vedno opazujemo žar v njenih očeh.

Naj bo tudi ta knjiga dokaz, da delo vizionarjev nikoli ne ugasne. Da se srčnost množi. Da vsakdo izmed nas nosi vsaj delček Sanjine strasti.

Sanja, pogrešali te bomo.

Vpis v živo spominsko knjigo

 
 
 
 
POMEMBNO: Vpis v knjigi gostov bo viden šele po pregledu.
Če ne želite javne objave, prosimo, v sporočilo dodajte besedo ZASEBNO – uredništvo ga bo posredovalo samo družini.
Nina wrote on 4. avgusta, 2025 at 19:43
Sanja je meni in moji družini nevede spremenila življenje. Njene revije so me zbudile in motivirale za večini ljudem nejasen in pretirano pogumen korak: selitev v za nas povsem nepoznane kraje, na Goričko, v neokrnjeno naravo 💚 

Zadnje dni ne mine opravilo, pri katerem ne bi mislila na Sanjo. Pošiljam ji hvaležnost med sprehodom po domačem travniku s sadovnjakom, kuhanjem  marmelad, izdelavo tinkture ameriškega slamnika, bazilinikega pesta, koprivinih semen/črne kumine/aronije z medom, vlaganjem vrtne zelenjave, vse po njenih receptih in seveda z dodanimi dragocenimi (in prav zaradi Sanje od vseh nas cenjenimi) začimbami. Še najbolj toplo pri srcu pa mi je, ko si naberem cvetove tulsi bazilike, za katero mi je Sanja pred leti poslala seme in je moja najljubša rastlina na vrtu. 

Tako Sanja živi še naprej, v vseh semenih, cvetovih, plodovih, polnih kozarčkih, z dodanim tistim najbolj pomembnim vitaminom L. Ko to pišem,  se zavem še, kakšno sporočilo nam pošiljata njeni začetnici:

Samo Ljubezen... 
Please wait...