Trepetala sem zate in upala. Verjela v to, da si nadženska, nadčlovek, ki zmore mnogo več kot vsi ostali. Da bo iz tvoje težke zgodbe spet nastala ena navdihujoča knjiga. Take smo te bili vajeni - globok in močan izvir idej, vizij. Dala si mi veter pod krila, spodbudo in pogum, da sem sprejela odločitev in odšla lastnemu poslanstvu naproti ter odložila navidezno varnost v prejšnjem poklicu. Hvala, da si verjela vame.
Čudoviti sodelavki sva postali, v šali sva rekli, da sva sestri že iz prejšnjih življenj. Tudi v tem življenju sva bili rojeni le dober teden narazen, komplementarni, ti levičarka, jaz desničarka. Kot dve sinhroni možganski polovici, kar si rada poudarjala.
Tvoje odhajanje in odhod me je ohromil. Šele ko ti telo odpove, se zavemo, da je duša tista znotraj nas, ki je čuteča, ljubeča, svetleča, neumrljiva. Draga Sanja, hvala, da si me prišla pozdraviti iz neba, tega ne bom pozabila do svoje smrti. Sledila bom tvoji svetlobi in vizijam. Kakor vem, zmorem in znam, bom s pomočjo in ob sodelovanju čudovitih ljudi, ki sem jih spoznala v Samooskrbnih.net, hodila po tej poti naprej. Tako bomo skupaj živeli tvoje poslanstvo.
Sanja, hvala iz srca.
Alenka Šoštarič, sopredsednica Društva Samooskrbni.net

