Živa spominska knjiga

»Ko bom povedala dovolj, da bodo ljudje pričeli razmišljati s svojo glavo, bo stvarstvo poskrbelo, da utihnem«, je nekoč dejala Sanja.

Sanja Lončar je bila ženska vizije, srčnosti in poguma. Njeno delo je segalo onkraj besed – prebudilo je miselnost, ozaveščalo, povezovalo, zdravilo. Njeni priročniki, predavanja, delavnice so nam odpirala svet skozi drugačna očala – z zaupanjem v naravo, a z odgovornostjo do sebe in skupnosti.

Ta spominska knjiga ni le zbirka misli in zahval. Je povabilo k soustvarjanju prihodnosti. Toplo vabljeni, da vanjo zapišete svoje besede: kako vas je Sanja navdihnila, kje vse ste z njeno pomočjo lahko premikali meje, za katere uvide in modrosti ste ji najbolj hvaležni. Vas je njeno delo spodbudilo, da ste ustvarili svoj vrt, ste s pomočjo njenih knjig vzljubili in pričeli uporabljati več začimb v svoji prehrani, vas je navdihnila k razmisleku o sobivanju?

Sanja je po težki bolezni odšla, mirno, tiho in spokojno. A njeno poslanstvo živi – v veliki samooskrbni skupnosti, ki jo je ustvarila v zadnjih letih, v nešteto vrsticah, ki so stisnjene v knjigah na naših omaricah, v posnetkih, kjer lahko še vedno opazujemo žar v njenih očeh.

Naj bo tudi ta knjiga dokaz, da delo vizionarjev nikoli ne ugasne. Da se srčnost množi. Da vsakdo izmed nas nosi vsaj delček Sanjine strasti.

Sanja, pogrešali te bomo.

Vpis v živo spominsko knjigo

 
 
 
 
POMEMBNO: Vpis v knjigi gostov bo viden šele po pregledu.
Če ne želite javne objave, prosimo, v sporočilo dodajte besedo ZASEBNO – uredništvo ga bo posredovalo samo družini.
Mirjam wrote on 3. avgusta, 2025 at 20:12
Draga Sanja!
Nikoli ne bom pozabila tvojega tona, poudarkov, premorov, vseh primerjav,... samo zato da nam približaš resnico....
Začela si v časih, ko je bilo več polen kot podpore, pa vendar si z zvestobo sebi in železno voljo prižigala luč za lučjo... In postali smo lačni tvojih vsebin.
Ni besed, s katerimi bi lahko izrazila hvaležnost, saj bi bila brez tebe drug človek.
Vse znanje, izkušnje, raziskave,...bodo ostale zapisane v DNK tega prostora in na tak način tudi ostale tu za vedno.
Ujela si me nepripravljeno,... pa vendar opremljeno za neomajen korak med izzivi tega življenja.
To zmorejo le največji mojstri.
Nekoč, nekje se srečamo tam kjer ni slovesa.

Andrej, iskreno sožalje!
Please wait...