Živa spominska knjiga

»Ko bom povedala dovolj, da bodo ljudje pričeli razmišljati s svojo glavo, bo stvarstvo poskrbelo, da utihnem«, je nekoč dejala Sanja.

Sanja Lončar je bila ženska vizije, srčnosti in poguma. Njeno delo je segalo onkraj besed – prebudilo je miselnost, ozaveščalo, povezovalo, zdravilo. Njeni priročniki, predavanja, delavnice so nam odpirala svet skozi drugačna očala – z zaupanjem v naravo, a z odgovornostjo do sebe in skupnosti.

Ta spominska knjiga ni le zbirka misli in zahval. Je povabilo k soustvarjanju prihodnosti. Toplo vabljeni, da vanjo zapišete svoje besede: kako vas je Sanja navdihnila, kje vse ste z njeno pomočjo lahko premikali meje, za katere uvide in modrosti ste ji najbolj hvaležni. Vas je njeno delo spodbudilo, da ste ustvarili svoj vrt, ste s pomočjo njenih knjig vzljubili in pričeli uporabljati več začimb v svoji prehrani, vas je navdihnila k razmisleku o sobivanju?

Sanja je po težki bolezni odšla, mirno, tiho in spokojno. A njeno poslanstvo živi – v veliki samooskrbni skupnosti, ki jo je ustvarila v zadnjih letih, v nešteto vrsticah, ki so stisnjene v knjigah na naših omaricah, v posnetkih, kjer lahko še vedno opazujemo žar v njenih očeh.

Naj bo tudi ta knjiga dokaz, da delo vizionarjev nikoli ne ugasne. Da se srčnost množi. Da vsakdo izmed nas nosi vsaj delček Sanjine strasti.

Sanja, pogrešali te bomo.

Vpis v živo spominsko knjigo

 
 
 
 
POMEMBNO: Vpis v knjigi gostov bo viden šele po pregledu.
Če ne želite javne objave, prosimo, v sporočilo dodajte besedo ZASEBNO – uredništvo ga bo posredovalo samo družini.
Darja wrote on 31. julija, 2025 at 12:45
Draga Sanja,
s svojo modrostjo si tiho in vztrajno spreminjala svet.
Nisi učila – si živela. Nisi prepričevala – si navdihovala.

Tvoje besede so v nas sejale semena.
Tvoje misli so nas vodile k zavedanju.
Tvoja prisotnost je bila pomirjujoča moč v nemirnem času.

Ob tebi smo znova našli pot k naravi. K sebi. Drug k drugemu.
Tvoje delo ni bilo nikoli le znanje – bilo je poslanstvo. In tvoje poslanstvo živi naprej – v knjigah, ki jih še vedno listamo. V vrtovih, ki jih z ljubeznijo obdelujemo. V vsakem trenutku, ko se odločimo živeti bolj zavestno.

Hvaležna sem, da sem te lahko poslušala. Brala. Sledila tvojim mislim.
Tvoja svetloba ostaja – v nas, ki smo jo začutili.

Pogrešali te bomo. A še bolj – ohranjali te bomo.

Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo 🌹❣️
Permalink
Please wait...