»Ko bom povedala dovolj, da bodo ljudje pričeli razmišljati s svojo glavo, bo stvarstvo poskrbelo, da utihnem«, je nekoč dejala Sanja.
Sanja Lončar je bila ženska vizije, srčnosti in poguma. Njeno delo je segalo onkraj besed – prebudilo je miselnost, ozaveščalo, povezovalo, zdravilo. Njeni priročniki, predavanja, delavnice so nam odpirala svet skozi drugačna očala – z zaupanjem v naravo, a z odgovornostjo do sebe in skupnosti.
Ta spominska knjiga ni le zbirka misli in zahval. Je povabilo k soustvarjanju prihodnosti. Toplo vabljeni, da vanjo zapišete svoje besede: kako vas je Sanja navdihnila, kje vse ste z njeno pomočjo lahko premikali meje, za katere uvide in modrosti ste ji najbolj hvaležni. Vas je njeno delo spodbudilo, da ste ustvarili svoj vrt, ste s pomočjo njenih knjig vzljubili in pričeli uporabljati več začimb v svoji prehrani, vas je navdihnila k razmisleku o sobivanju?
Sanja je po težki bolezni odšla, mirno, tiho in spokojno. A njeno poslanstvo živi – v veliki samooskrbni skupnosti, ki jo je ustvarila v zadnjih letih, v nešteto vrsticah, ki so stisnjene v knjigah na naših omaricah, v posnetkih, kjer lahko še vedno opazujemo žar v njenih očeh.
Naj bo tudi ta knjiga dokaz, da delo vizionarjev nikoli ne ugasne. Da se srčnost množi. Da vsakdo izmed nas nosi vsaj delček Sanjine strasti.
Res sem jo imela neizmerno rada, čeprav se nisva srečale v živo nikoli. Moje besede so vedno bile, Tako je rekla Sanja Lončar.
Sožalje svojcem in vaši ekipi🖤
Draga Sanja,
izjemno sem ti hvaležna za vse tvoje izjemno predano znanje, ki si ga v teh letih delila. Hvala, ker si raziskovala namesto mene, zaupala sem tvojemu znanju, zelo uživala v tvojih predavanjih.
Naj ti bo lepo na drugi strani.
Objem, Tjaša.
Sanja, želim ti lep, lahkoten, radosten prehod. S hvaležnostjo se te bom spominjala, vem, da boš v mojim mislih pogosto, saj dnevno delam, kuham, uporabljam, širim, živim vse to, kar sem prejela od tebe. Veselje in čast te je bilo poznati, s tvojim odhodom ostaja velika praznina, saj nimamo še dovolj tvoje energije in znanj.
Ljuba Sanja, hvala, hvala, hvala, še se srečamo nekoč, nekje!
Sanja, počivaj v miru. V svet si poslala ogromno miru, znala si ljudi spraviti v pogon in jih (nas) navdušiti. S tabo je bilo vse enostavno. Svojcem, prijateljem in domačim izrekam iskreno sožalje.
Sanja, hvala ti za vse znanje, vztrajnost, odločnost, ideje,..., ki si jih podelila na naših srečanjih na Sorškem polju. Ostajamo na začrtani poti s teboj.
Ljuba Sanja,
še danes te živo vidim, kako nas z nogo v mavcu pelješ v Avstrijo. Na nepozaben izlet k Sonnentorju. Rekla si mi, naj v vrtnariji ne kupim mete, ker se ona sama zasadi v vrt. Prej se ni, potem, kasneje, po tvojih preroških besedah pa se je res...
Spremljam te dolgo vrsto let in še naprej te bom. Z mano si (ZA)VEDNO.
Šokirala me je novica o Sanjini prezgodnji smrti, saj nisem vedela za njeno bolezen.
Z zanimanjem sem dolga leta spremljala njene odlične zapise, predavanja, brala knjige...
Hvala Sanji za njeno neumorno in poglobljeno delo v dobro vseh nas, za odstiranje novih obzorij, za njeno pozitivno energijo...
Gospa Sanja, iz srca hvala za vse modrosti, vso znanje, ki ste ga tako neumorno širili med nas, ki smo s hvaležnostjo poslušali vaš glas in brali vaše knjige, ki so nam širile obzorje in nas bogatile.
Sanjajte lepe sanje, vsem vašim dragim pa iskreno sožalje.
Sanjo Lončar sem vedno občudovala, njena prizadevanja za ohranjanje treznosti sredi preplavljanja informacij o hitrih rešitvah pri ohranjanju zdravja ljudi in planeta, zdela se mi je kot nekakšna živa enciklopedija, ogromno znanja in volje za pridobivanje novega. Želela sem si jo enkrat spoznati v živo, pa se je obrnilo drugače. Srečno med zvezdami!
Pretresena sem ob novici in solze me oblivajo. Toliko, kot me je naučila ona, me ni še nihče drug. Ne bomo je več slišali, vendar ostaja z nami. Sožalje svojcem in sotrudnikom v društvu in naj njena zapuščina živi naprej, ona pa živi v spominih.
