
Živa spominska knjiga
»Ko bom povedala dovolj, da bodo ljudje pričeli razmišljati s svojo glavo, bo stvarstvo poskrbelo, da utihnem«, je nekoč dejala Sanja.
Sanja Lončar je bila ženska vizije, srčnosti in poguma. Njeno delo je segalo onkraj besed – prebudilo je miselnost, ozaveščalo, povezovalo, zdravilo. Njeni priročniki, predavanja, delavnice so nam odpirala svet skozi drugačna očala – z zaupanjem v naravo, a z odgovornostjo do sebe in skupnosti.
Ta spominska knjiga ni le zbirka misli in zahval. Je povabilo k soustvarjanju prihodnosti. Toplo vabljeni, da vanjo zapišete svoje besede: kako vas je Sanja navdihnila, kje vse ste z njeno pomočjo lahko premikali meje, za katere uvide in modrosti ste ji najbolj hvaležni. Vas je njeno delo spodbudilo, da ste ustvarili svoj vrt, ste s pomočjo njenih knjig vzljubili in pričeli uporabljati več začimb v svoji prehrani, vas je navdihnila k razmisleku o sobivanju?
Sanja je po težki bolezni odšla, mirno, tiho in spokojno. A njeno poslanstvo živi – v veliki samooskrbni skupnosti, ki jo je ustvarila v zadnjih letih, v nešteto vrsticah, ki so stisnjene v knjigah na naših omaricah, v posnetkih, kjer lahko še vedno opazujemo žar v njenih očeh.
Naj bo tudi ta knjiga dokaz, da delo vizionarjev nikoli ne ugasne. Da se srčnost množi. Da vsakdo izmed nas nosi vsaj delček Sanjine strasti.
Sanja, pogrešali te bomo.
neizmerno sem hvaležna, da me je vesolje pred leti povezalo z vašimi nasveti in modrostmi. Zaradi vas je moj pogled na življenje drugačen, zaradi vas je moja kuhinja polna začimb, zaradi vas razmišljam izven okvirjev in zaradi vas verjamem, da smo z roko v roki sposobni zgradili lepši svet.
Žalostni smo, da ste odšli tako mladi, čeprav se gotovo vsi zavedamo, da vaše delo močno presega zmožnosti enega samega življenja, zapuščina, ki ste jo zasadili v naših srcih, pa je večna in neizmerljiva.
Draga Gospa Sanja, hvala za vse. Odpočijte si tam za mavrico.
Sanja, ti si samo prešla v neko drugo formo, živela boš namreč še naprej, v naših srcih, kuhinjah, shrambah, knjižnih policah in predvsem dehtečih in dišečih vrtovih. Samooskrbni imamo zagotovo željo nadaljevati tvojo vizijo, upam, da bomo tej nalogi kos.
Hvaležni smo, da smo, da so se prekrižale naše poti, da smo skupaj celo imeli malo črno za nohti. Predvsem pa smo neskočno hvaležni za vse kar si nam dala in predala.
Hvala, naj ti bo lepo, objem <3
Roteja, Sofia in Matthew
Še enkrat hvala in miren počitek!
Zdelo se mi je, da te poznam, ko si z osebno prepričljivostjo in žarom razlagala resnice o stvareh, pomembnih za življenje. Tvoja predavanja so bila privlačna kot televizijske reklame, a v njih ni bilo polresnic in mamljivih obljub brez osnove. Navduševala si nas za vse, kar podpira zdravje, zdravo okolje, osebno in družbeno svobodo, posebno v zvezi s prehrano. V času vseprisotnih medijev si nam pomagala ohranjati zdravo pamet in nas usmerjala v smiselno delovanje. Tako kot so prepričani tvoji dolgoletni sodelavci in sodelavke, je zdaj naloga nas vseh, da tvoje zamisli in tvoje delo ohranjamo in razvijamo. Tako tvoje odlično delo ne bo umrlo, ampak bo živelo naprej. Da boš lahko tudi tam, kjer si zdaj, rekla: ja, to poznam, s tem se strinjam.
Darja, obiskovalka tvojih predavanj in uporabnica mnogih tvojih knjig
Za vami bo ostala velika praznina, malo je ljudi, ki so gojili tako veliko ljubezen do narave.
Iz vaših zapisov smo se naučili ogromno, predvsem tega, kako pomembno je spoštovati naravo in iz nje potegniti, kar nam ponuja in biti hvaležen za to, kar nam daje. Veliko vaših knjig zavzema naše knjižne police in večkrat posežemo po njih. Ostal bo večen spomin na klepet z vami pred leti, ko sva se na celjskem sejmu dotaknili številnih tem o zdravju. Naj vam bo lepo tam za mavrico in pogrešali vas bomo.
Sožalje sodelavcem in družini 🕊
Sedaj je napočil čas, da se neham opirati nate in vse vajeti vzamem v svoje roke. Hvala ti za vse. Si nenadomestljiva.
samo na sprehod grem skozi življenje,
ničesar ne potrebujem,
ničesar,
samo kakšen dotik zarje
in malo večernih meglic,
samo malo odmeva v gorah,
valov na obali,
malo sonca,
in par tistih ptic,
ki nosijo moj glas,
da ga bo slišal še kdo,
ki nekoč mu tuj bo naš čas.
(Sara Kager)
Sanja tvoj glas bo za vedno slišan❤️
Vse polno vaših knjig imam, spravljene vse revije, kateri ste bili urednica, poslušala veliko vaših predavanj, neprecenljivo...
Tako polna energije, življenja in skrbi za druge, nesebično...
Hvaležna za vse, kar sem prejela in se naučila od vas.
Velika ženska.
Mirno pot in počitek 😪🖤
Tako " VELIKA" je bila in tako " SVETLA".
Je z nami, čeprav je odšla.
Za vse nasvete, ki si jih delila na mnoge načine...
Za ogromno skrb za ljudi in njih zdravje na tako različnih področjih, ki si jih osvojila in v časopise, knjige, predavanja, dialoge.. prelila!
Mnoge nasvete zase, za svoje drage, za učence, dijake, prijatelje, sem iz tvojih zapisov dobila!
Hvala, neskončno hvala za ves tvoj doprinos za vse ljudi in naj zdaj mir tvoja duša v večnosti dobi
ni smrt tisto, kar nas loči
in življenje ni kar druži nas,
so vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalja kraj in čas....
Človek je na svetu s svojim poslanstvom, vsak je pomemben in vsak pusti pečat v tem svetu. Ti si pustila neizrekljivo velikega, pomembnega in neizbrisnega. Draga Sanja, hvala za vse, hvala za pogum, zanos in znanje, ki si ga delila tako odprto in nesebično, hvala, ker si s svojim vzgledom potegnila veliko ljudi, nas zbudila in osvežila naša zavedanja! Počivaj v miru! Sožalje vsem, ki te imajo radi, skozi njih boš živela naprej!
Premalo je besed hvaležnosti, da ti izrazimo vso zahvalo za tvoje poslanstvo v slovenskem prostoru, kjer si s svojo strokovnostjo nesebično delila vse svoje vedenje in znanje!
Počivaj v miru in srčna Ti hvala!
