Z začimbami nad stres?

Hot green tea in a glass on a wooden background with lemon balm leaves and cinnamon
Se vam dozdeva, da zelo veliko pišemo o začimbah? Drži, toda naše navdušenje nad njimi ni brez pokritja. Preberite si, kaj vse zmorejo nekatere med njimi.

Melisa

“Melisa premore moč petnajstih zdravilnih rastlin!” Prav s temi besedami je meliso že pred tisočletjem opisala sveta Hildegarda.
Seznam učinkov melise je zelo dolg, zaradi česar smo ji tudi v knjigi Ščepec védenja namenili veliko prostora. Če poznate mehanizem njenega delovanja, ne preseneča več, zakaj je učinkovita na toliko področjih.
Melisa deluje prek živčnega sistema, zato lahko pomaga pri vseh tegobah, pri katerih živčevje zmoti delovanje posameznih organov ali hormonskega sistema. Že v starih časih so vedeli, da stres ne izhaja iz možganov. Naše hlepenje, da bi naredili več, kot zmoremo, izčrpava srce, pretirane skrbi, ki si jih nalagamo, pa škodujejo vranici. Oboje povzroči napetost, ki jo spoznamo v obliki nespečnosti, živčnosti, prebavnih težav, šibkega imunskega sistema, bolečih menstruacij …
V ljudski medicini je že dolgo znano, da melisa učinkovito odpravlja nemir, razdražljivost in težave s spanjem. Pomaga tudi pri živčno pogojenih srčnih motnjah in izčrpanosti.
Kadar smo pod stresom, jo je priporočljivo uporabljati v obliki čaja in poleg tega še uživati v melisinih kopelih. Ker je meliso težko posušiti, ne da bi se pri tem izgubile številne zdravilne učinkovine, je takrat, ko ni več sveža, bolje uporabiti melisin hidrolat ali izvlečke, pripravljene iz svežih rastlin.
Ker so tudi prebavila oživčena, v primeru stresa prihaja do zastojev v prebavi. Melisa mehča napeta prebavila, poleg tega ublaži težave, do katerih pride zaradi razdražljivega želodca/črevesja, in odpravlja krče.
Najbolj osupljiva je moč melise, ko gre za zatiranje virusa herpesa, prav tako njen merljivi učinek pri blaženju demence. (Več o tem si preberite v Ščepcu védenja.) Če želite preizkusiti melisine moči, ne čakajte, da stres v vas povzroči pravo razdejanje. Najbolje jo je zaprositi za pomoč že pri prvih znakih stresa in tesnobnosti.
Britanski raziskavi, ki smo ju opisali v že omenjeni knjigi, dokazujeta, da so moči melise resnično velike. Skupini dvajsetih mlajših zdravih oseb so dajali komercialno standardizirano zeliščno zdravilo z izvlečki melise (300, 600 in 900 mg; Pharmaton S. A., Lugano, Švica), in sicer po pet dni, čemur so sledili sedemdnevni premori. Pozneje so sodelujoči prejemali še placebo.
Najpomembnejši rezultat raziskave je, da melisa prispeva k umirjenosti ter poveča pozornost in jasnost misli. Kratkoročni spomin sodelujočih se je izboljšal, prav tako zapozneli priklic besed. Poleg tega so znanstveniki pri preizkusu z manjšim odmerkom (300 mg) dokazali občutno povečanje hitrosti pri reševanju matematičnih nalog ob hkratni enaki stopnji natančnosti. Pri najvišjem odmerku je prišlo do preobrata, saj se je pozornost sodelujočih oseb zmanjšala.
Torej: manj je več. Nekaj sprostitve doseže, da naše živčevje deluje optimalno, preveč melise pa nas očitno pretirano sprosti. Znanstveniki dodajajo, da melisin izvleček ublaži negativne učinke stresa, saj ne omili samo njegovih duševnih, temveč tudi telesne simptome (Psychosomatic Medicine. 2004; 66 (4): 607–613; Pharmacology, Biochemistry and Behavior. 2002; 72 (4): 953–964).

Sveta bazilika

Nekoliko drugače pa pomaga obvladovati stres sveta bazilika (Ocimum tenuiflorum), ki je znana po tem, da pomaga uravnavati raven glukoze v krvi (Grover, 2002). Raziskave, opravljene na miših, dokazujejo, da znižuje tako raven krvne glukoze kot kortizola. Izvlečki svete bazilike so pri podganah normalizirali hiperglikemijo, raven kortizola in hipertrofijo nadledvične žleze (Gupta, 2007).
Odmerek 500 mg ekstrakta svete bazilike dvakrat na dan je pri ljudeh v šestdesetih dneh omilil stres in depresijo, izboljšal pozornost in povečal sposobnost prilagajanja (Bhattacharyya, 2008).

Kumin

Korejski znanstveniki so ugotovili, da kumin (laška kumina) deluje proti stresu. Pri živalih je odmerek 100 do 300 mg kumina na kilogram telesne teže, ki so jim ga dali uro pred stresno situacijo, prispeval k manjšemu stresnemu odzivu. Obenem je spodbudil dejavnost možganov in okrepil spomin (Pharmaceutical Biology. 2011; 49 (7): 702–708 ). Podobne lastnosti so dokazali tudi pri kumini.

Klinčki

Eterično olje klinčkov in eterično olje pimenta vsebujeta nekaj podobnih komponent, zato ne preseneča, da imata ti rastlini nekatera podobna področja delovanja. Tudi klinčki spodbujajo delovanje živčnega in krvožilnega sistema. S tem se strinja tradicionalna kitajska medicina: na Kitajskem klinčke uporabljajo za blaženje posledic stresa, tesnobe, napetosti in nespečnosti.

Kapre

Pri nas je to razmeroma redko uporabljena začimbnica, drugod pa jo poznajo kot učinkovito zdravilo zoper težave z vranico. Prav vranica pa je eden od organov, ki so v primeru stresa najbolj na udaru. Najučinkovitejše zdravilo izdelujejo iz korenin rastline, uporabni pa so tudi popki, cvetovi, plodovi in listi. Kapre nam pomagajo na več načinov. Količina vitamina E v njih je naravnost neverjetna, saj že 10 gramov kaper pokrije dnevno potrebo po tem vitamin z močnim varovalnim in regenerativnim učinkom. Kapre so izredno alkalne, zato hitro razstrupijo telo. Kitajska raziskava potrjuje, da zavirajo sproščanje stresnih hormonov in hkrati blagodejno vplivajo na spomin (China Journal of Chinese materia medica. 2008; 33 (21): 2453–2458 ).
Na ta seznam bi lahko uvrstili še številne druge začimbe. Tudi nekatere rastline, pri katerih se znanost še ni neposredno ukvarjala z njihovim protistresnim delovanjem, zasledimo številne koristne učinke. Ker prav začimbe vsebujejo najmočnejše antioksidante na našem planetu, bomo z njihovim uživanjem zelo okrepili svojo zaščito pred oksidativnim stresom.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj