»Moj kuža se praska. Začel si je lizati in gristi tačke. Praska si ušesa in jih drgne ob prvo stvar, na katero naleti. Koža je v ranah, na več mestih nima dlake. Bolh nima, tudi glist ne, saj mu redno dajemo ampule in tabletke proti parazitom. Težave so vse pogostejše in obsežnejše.« Takšne zgodbe slišim vsak dan. Ne praska se le Švrk, temveč tudi sodelavkina muca, sosedov Medo, muca Luna iz zgornjega nadstropja …
Kaj se dogaja? Imajo te težave v resnici nerazložljive vzroke? Se nam res ne sanja, kateri bi lahko bili razlogi za vse pogostejše alergije in njihove vse hujše poteke pri naših ljubljenčkih?
Kaj vse ogroža našega Švrka?
Dandanes bi bil lažji odgovor na obratno vprašanje: kaj ne ogroža naših kosmatih prijateljev. Pozor: alergen je lahko kar koli – beljakovine in druge snovi v hrani, naravne snovi v zraku, sintetične snovi, celo mikrobi in njihovi izločki! Alergije se razvijejo zaradi pogostega stika z antigenom, ki ga telo doživlja kot tujo snov. Nenehna izpostavljenost posamezni snovi je pomemben del razvoja alergije. Prav zato, ker jih nenehno uživajo, so za pse in mačke zelo pogosti alergeni govedina, kravje mleko, kvas, pšenica in jajca. Ker mačke obožujejo ribe, jih proizvajalci dodajajo v vse, zato je tudi vse več mačk z alergijo na ribje beljakovine.
Žival lahko alergen vdihava (inhalatorni alergeni so pelodi dreves, trav in plevela, hišne pršice, spore plesni in glivic, petro- in druge kemikalije) ali pa je z njim v fizičnem stiku (s kemikalijami prepojena preproga, škropljen travnik, ovratnica proti bolham, ležišče …).
Vendar – stop!
Toda zakaj so živali dandanes preobčutljive na vse, kar jih obdaja? Tudi na snovi, ki naj jih ne bi ogrožale oziroma bi morale biti zanje dobre? Ali se s preobčutljivostmi in alergijami v resnici vse začne – ali pa so posledica kakega drugega vzroka?
Je to le kaplja čez rob, ko je vedro že polno umazanije?
Vedro v tem primeru pomeni telo naše živali. Telesa naših živali so preobremenjena! V plastiki, elektroniki, pohištvu in drugih predmetih, ki jih vsakodnevno uporabljamo in s katerimi pridejo v stik tudi naše živali, je na tisoče vedno novih kemikalij. Kolikšen delež obolenj živali je posledica kronične zastrupljenosti s kemikalijami? Kaj pa drugačni strupi, kot je elektromagnetno sevanje Wi-FI mobilnih telefonov in napravic za sledenje živali? Zanemariti ne gre niti posledic rednega nanašanja/vnašanja protiparazitnih sredstev ter številnih zdravil. Kaj pa težke kovine? Cepiva? Ko je telo izčrpano, lahko alergijo sprožijo tudi snovi, ki bi bile sicer neproblematične.
Koža je kompenzatorni organ
Koža je le okno, ki ponuja vpogled v zdravje naše živali! Nepravilno delovanje organov se lahko zrcali v delovanju in videzu kože. Če razstrupljevalni organi ne zmorejo odstraniti nakopičenih odpadkov, jih telo poskuša spraviti iz sebe po bližnjici, skozi kožo. Organi, zadolženi za tuje snovi in odpadke (jetra, ledvice, limfni sistem), »zaprosijo« kožo, naj prevzame njihove naloge, saj jih sami ne zmorejo več opravljati. Tako pride do kožnih sprememb, kot sta srbečica in vzdraženost. Zelo pogosto se torej zgodba ne začne pri koži, ampak se tam konča, zato je pomembno poiskati pravi vzrok.
Ali obstajajo rešitve?
Rešitve vedno obstajajo, če le vemo, kaj so vzroki. Toda kako jih odkriti?
Lahko si začnemo sistematično zapisovati, kaj uživa naš štirinožni prijatelj, in mu začnemo menjavati hrano, da ugotovimo, ali je praskanje povezano z živili. Podobno velja za okolje. Opazujmo, ali se praska tudi v primeru, da nekaj dni preživi na drugi lokaciji.
Ker je takšna detektivska dejavnost zahtevna, si lahko pomagamo tudi z bioresonančno diagnostiko. Ta je izredno uspešna pri reševanju alergij in preobčutljivosti. Ne le ljudi, tudi živali! Bioresonančno testiranje namreč takoj pokaže, kateri so ključni alergeni, ki obremenjujejo telo človeka ali živali. Tako najhitreje in brez številnih neuspešnih poskusov določimo živila, na katerih bo temeljil novi jedilnik.
Bioresonanca je uspešna pri odkrivanju alergenov in brisanju alergijskih zapisov nanje, vendar pomaga še drugače. Z bioresonanco lahko preverimo tudi energijske blokade, obremenjenost s težkimi kovinami, toksini, mikrobi in paraziti, nato pa se z njeno pomočjo in drugimi ukrepi lotimo razbremenjevanja telesa. Ob vsem tem podpiramo organe, kot so organi izločanja, torej črevesje, ledvice, limfa. Tako organizem živali okrepimo v njegovem jedru in očistimo vedro umazanije, o katerem smo govorili. Tako bo ostalo še veliko prostora za sprejemanje kapelj, ki so se prej že prelivale čez rob.
Zdrava pamet
Toda ne pozabimo na številne ukrepe, ki nam jih narekuje zdrava kmečka logika. Desetminutni sprehodi ne zadostijo potrebam našega Švrka. Ustrezno gibanje ne prekrvavi le kože vašega psa, ampak vse telo, poleg tega pospeši pretakanje limfe. Ko se bosta sprehodila, njegov kožuh še malo podrgnite, zmasirajte. Če boste to naredili z roko in ga zraven še pobožali (ter se na to spomnili večkrat na dan), ne bo prikrajšan niti za pozitivna čustva. Ljubezen je najboljše zdravilo – četudi mu ne morete pomagati, ne pozabite, da sta že vaš dotik in pozornost vašemu prijatelju v veliko pomoč pri okrevanju.
Zdravilne rastline ZA psa in mačko
Pri kožnih težavah naših kosmatih prijateljev pomagajo tudi številne zdravilne rastline. Repinec in regratova korenina sta odlična za notranje razstrupljanje, kadar sumite, da težave s kožo povzročajo nakopičene kemikalije. Živali lahko uživajo tudi koprive (v obliki brezalkoholnih (glicerinskih) kapljic, kot čaj ali pa posušene koprive stremo v prah in jih vmešamo v hrano).
Tudi pri živalih lahko za zdravljenje ran, prask in občutljive kože uporabimo ognjičevo mazilo, jim pripravimo čaj in z njim speremo prizadeto kožo ali pa uporabimo glicerinske izvlečke.
Pozdravljeni,
vsekakor se strinjam, da je bioresonanca odlična pri ugotavljanju alergenov in tudi sicer.
Rada pa bi omenila (česar v prispevku ni), da je za zdravje psa izredno pomembna tudi prehrana in sem vsekakor ne sodijo briketi.
Psi so karnivori in zato je za psa optimalno, če uživa surovo meso, organe in mesnate kosti, zelenjavo in sadje pa le v majhnih količinah.
Druga najboljša opcija je hrana, ki je pokuhana, saj vsem psom ne ustreza surova prehrana (zaradi različnih razlogov).
Za več informacij priproročam spletno stran zdravahranazapse.si
Tudi pri zeliščih in zdravilnih rastlinah je treba biti previden, predvsem pa psu ponuditi dodatke na način, da jih lahko tudi zavrne – torej ne kar mešati vsega skupaj v skledo, ampak ponuditi ločeno.
Vse živali in tako tudi psi se znajo zdraviti sami – o tem podrobneje razlaga zoofarmakognozija, zato jim je treba dati možnost, da se sami odločijo.