Ali vaš kosmatinec nosi družinski stres? Ko dom postane imunsko okolje živali

Ko je govora o imunskem sistemu našega psa ali mačke, nas misli ponavadi najprej ponesejo k hrani, prehranskim dodatkom in zaščiti pred zajedavci. Vse to vsekakor ima vpliv, pa vendar žival svoje odpornosti ne gradi samo ob svoji skledi. Ker živi v našem domu, med našimi glasovi, urniki, prepiri, dotiki in pravili, je lahko tudi dom podpora vsakdanji odpornosti – ali pa vsakodnevna obremenitev, ki je ne opazimo, dokler telo svoje preobremenitve ne začne kazati skozi težave s kožo, prebavo ali vedenje.

Ameriško veterinarsko združenje vez med človekom in živaljo opisuje kot obojestransko koristen odnos, ki vpliva na zdravje in dobro počutje tako ljudi kot živali [1]. Beseda obojestransko je zelo pomembna. Žival ni mehka terapija za naše slabe dneve. Je živo bitje s svojimi čustvi, ki z nami deli prostor in pogosto tudi naš tempo.

Ste vedeli, da so raziskovalci pri psih in njihovih skrbnikih našli usklajenost dolgoročnih ravni kortizola, stresnega hormona, izmerjenega v dlaki? V raziskavi, ki so jo izvedli na 58 parih človek-pes so bile višje ravni kortizola pri skrbnikih povezane z višjimi ravnmi pri psih [3]. To seveda ne pomeni, da se vsak stres skrbnika avtomatično prenese na psa. Je pa dober opomnik, da pes ne živi ob nas v zvočno izolirani sobi. Naš način življenja je del njegovega okolja, ki ga budno spremlja in tudi telesno doživlja.

Stres pri živali ni samo “problem v njeni glavi”. Veterinarski priročnik Merck opisuje, da je limfopenija, torej zmanjšano število limfocitov, pogosta sprememba pri stresnem odzivu [2]. Povedano preprosto: telo se na stres odziva tudi v krvi. Zato je pomembno, ali žival vsak dan živi v hrupu, stalnem vznemirjanju in brez pravega počitka, ali pa ima predvidljiv ritem, varen kotiček in ljudi, ki znajo brati njene telesne signale.

Pri psih se družinski stres pogosto pokaže kot nemir, pretirano lajanje, uničevanje stvari, povečano lizanje tačk, težave z umirjanjem, pretirana navezanost ali izbruhi na povodcu. Pri mačkah je ta slika tišja: skrivanje, uriniranje izven stranišča, pretirano lizanje in cufanje dlake, napetost z drugimi mačkami, umik pred ljudmi ali nenadna občutljivost na dotik. Zgoraj našteti simptomi so vsekakor lahko tudi posledica drugih težav, zato ob takšnih znakih žival potrebuje veterinarski pregled in posvet. Pogosto vprašanje veterinarjev, ki simptome pripisujejo stresu, je, kaj se je v svetu te živali spremenilo. Je kdo v družini zbolel, je bila prenova, je prišel nov član, se je spremenil urnik ali količina miru?

Tudi če svojim živalim nudimo brezpogojno ljubezen, ta še ne zagotavlja vedno varnega počutja. Otrok, ki psa objema, ker ga ima rad, lahko psu s tem sporoča nekaj povsem drugega: ujet sem. Mačka, ki jo dvignemo vsakič, ko si zaželimo bližine, se morda ne crklja, ampak le prenaša te dvige. Družinska imunost z zgledom pomeni tudi to, da otroka učimo spoštovati telo drugega bitja. Če žival spi, je ne budimo. Če se umakne, ji ne sledimo z rokami. Če renči, ne kaznujemo njenega opozorila, ampak vedno preverimo, zakaj ga je dala: zaradi bolečine, stisnjenosti v kot, strahu, utrujenosti ali preveč dražljajev.

Pri mačkah je mirno, varno okolje skoraj polovica njenega zdravja. Smernice AAFP in ISFM poudarjajo, da je mačje udobje v prostoru tesno povezano s fizičnim zdravjem, čustvenim počutjem in vedenjem, zadovoljevanje njenih okoljskih potreb je zato osnova njenega dobrega počutja [4]. V praksi to pomeni, da naša muca potrebuje miren dostop do svojega stranišča, varno višino, stalno možnost umika, ločene vire v gospodinjstvu z več živalmi in prostor, kjer je otroci, obiski ali pes ne morejo stisniti v kot.

Zanimivo je tudi, da se težave pogosto pojavijo prav v domovih, kjer imajo živali na voljo “vse”. Najdražjo hrano, ležišče v vsaki sobi, kup igrač in poln predalček dodatkov. Manjka pa jim pogosto nekaj, kar je na prvi pogled manj vidno: doslednost. En dan lahko pes skače po obiskih, drugi dan je zaradi istega vedenja kregan. En otrok ga lovi po stanovanju, drugi ga tolaži, tretji cuka za dlako in se ob tem glasno smeji. Telo se v takšem okolju težko sprosti, ker nikoli ne ve, kaj sledi. Predvidljivost ni dolgčas. Za žival je pogosto prvi pogoj varnosti.

Ste že slišali za znani rek “utrujen pes je zadovoljen/priden pes”? Pes ne potrebuje samo utrujanja. Potrebuje tudi sprehod, na katerem sme vohati v svojem tempu. Potrebuje igro, ki ga ne spravlja vedno v visoke obrate. Potrebuje čas, ko se od njega nič ne pričakuje. Pri mladem, športnem ali zelo občutljivem psu je to pogosto težje, kot dodati še en trening. Njegov imunski sistem ne mara življenja v stalnem adrenalinu, v stalni fazi alarma. Telo vsak dan potrebuje tudi fazo obnove.

Najlepši del odnosa z živaljo je, da nas vrača k osnovam. Manj kričanja. Več ritma. Manj siljenja. Več opazovanja. Manj popravljanja vedenja živali. Več vprašanj in razmišljanj, kaj nam s svojim vedenjem sporoča. Imunskega sistema živali ne krepimo samo s tem, kar ji dodamo, ampak tudi s tem, česar ji ne nalagamo: kaosa, nepredvidljivosti, preveč dotikov, premalo počitka in vloge družinskega terapevta.

Ko dom postane prostor, kjer ima žival pravico do miru, jasnih pravil in spoštovanega telesa, ne naredimo veliko dobrega le njej. Tudi naši otroci ob tem dobijo dragocen življenjski zgled: zdravje ni nadzor nad drugim bitjem, ampak spoštljiv odnos, v katerem lahko vsi lažje zadihamo.


Viri:
[1] American Veterinary Medical Association, AVMA: Human-animal interaction and the human-animal bond.
AVMA vez med človekom in živaljo opisuje kot obojestransko koristen odnos, ki vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi in živali.
[2] Merck Veterinary Manual: Leukogram Abnormalities in Animals, R. Darren Wood DVM, DVSc, DACV (2022)
Članek navaja, da je limfopenija pogosta sprememba, povezana s stresom.
[3] Sundman, A. S. in drugi.: Long-term stress levels are synchronized in dogs and their owners, Scientific Reports, 2019.
Raziskava je pri 58 parih človek-pes analizirala koncentracije kortizola v dlaki in opisala usklajenost dolgoročnih ravni stresa med psi in njihovimi skrbniki.
[4] Ellis, S. L. H. et al.: AAFP and ISFM Feline Environmental Needs Guidelines, Journal of Feline Medicine and Surgery, 2013.
Smernice poudarjajo, da je mačje udobje v okolju povezano s fizičnim zdravjem, čustvenim počutjem in vedenjem, zadovoljevanje okoljskih potreb pa je osnova dobrega počutja.


Preberite tudi:
Od trebuha do tačk: Kje se skriva moč odpornosti pri živalih?
Zakaj se kuža praska? Kako pomagati psu pri alergijah?
5 zelišč, ki bodo v pomoč tudi vašim ljubljenčkom

Prejšnji članekDolgoživost ni vprašanje let, temveč kakovosti življenja
Naslednji članekVitamini in minerali: kaj manjka na našem vsakdanjem krožniku
Andreja Avsec Zupanc, kinologinja
Soustanoviteljica Akademije Can Active, licencirana APF prehranska svetovalka.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj